Sodni pregon Šrota, Bavčarja in njunih pomagačev se nerazumljivo zavlačuje, čeprav naj bi bili zbrani dokazi proti tajkunoma trdni. Začetek sojenja se lahko premakne tudi za dve leti, obtoženi pa naj bi se tudi takrat na vse načine skušali izogniti obravnavam.
Sodniška zavrnitev neposredne obtožnice zoper padla tajkuna Boška Šrota in Igorja Bavčarja lahko kazenski postopek zavleče tudi do dve leti. Poznavalci se sprašujejo, zakaj so se sodniki odločili za to, saj so dokazi, navedeni v obtožnici, trdni in verodostojni.Tožilec Jože Kozina iz Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem tožilstvu, ki je pripravil neposredno obtožnico zoper Boška Šrota, Igorja Bavčarja in še sedem drugih fizičnih oseb ter šest gospodarskih družb, je bil nad odločitvijo sodišča vidno ogorčen.
Čeprav je neposredno obtožnico na ljubljansko okrožno sodišče vložil že julija lani, je izvenobravnavni senat sodnikov o njej odločil šele pred nekaj dnevi. Tožilcu se je zdelo več kot polletno obdobje odločanja v zadevi, ki je nujna, nesprejemljivo. Na sodišču se branijo, da so vse zapletene in obsežne ugovore rešili v manj kot mesecu dni. Pravijo, da nekateri obdolženci pošte v zvezi z obtožnico niso takoj dvignili, zadnji ugovor je bil vložen šele pred mesecem dni.
Prav ta podatek priča, da se utegne postopek v tej zadevi zaradi velikega števila obdolžencev in prič vleči leta. Očitno bo velik problem za sodišče že zagotovitev prisotnosti obdolžencev na obravnavi. Poznavalci, ki so seznanjeni z neuspelo neposredno obtožnico, so zato še toliko bolj začudeni nad sodniško odločitvijo, ki utegne začetek sojenja zaradi postopka sodne preiskave zamakniti tudi za dve leti. Prepričani so, da je že obtožnica kvalitetno napisana z dovolj trdnimi dokazi za začetek sojenja.
Bavčarjev medijski spektakel
Sodna preiskava pomeni naslednje: po zahtevi tožilca za sodno preiskavo bodo odvetniki obdolžencev zagotovo vložili ugovore, preiskovalni sodnik bo moral še pred sklepom o uvedbi preiskave zaslišati vse obdolžence. Med preiskavo bo preiskovalni sodnik zaslišal vse priče, pridobil izvedeniška mnenja, se seznanil z dokaznim gradivom. Šele ko bo ugotovil, da je stanje dovolj razjasnjeno, bo končal preiskavo, in tedaj se bo tožilec odloči za vložitev obtožnice ali odstop od pregona.
Pri tem seveda preiskovalni sodnik ne obravnava le ene zadeve. Že samo to, da vsi obdolženci prejmejo sklep o uvedbi preiskave, lahko traja mesece. Tožilec Kozina je bil glede na opisano razumljivo frustriran zaradi odločitve sodnikov, ki bo tako podaljšala postopek. Govoril je celo o krizi odločanja na sodišču, krizi v državi, kjer ni jasnih odločitev, kaj je kaznivo in kaj ne, članek novinarja Dnevnika o »tožilskem fiasku v tej zadevi« pa označil za sranje.
Oglasil se je tudi padli tajkun Igor Bavčar, sicer obdolžen za nadaljevano kaznivo dejanje pranje denarja. Po njegovem je bila neposredna obtožnica le sredstvo za medijski spektakel. Kot pravi, bo dokazal, da ni bilo pri trgovanju s finančnimi instrumenti nič protizakonitega in da ni davčni dolžnik. Seveda Bavčar ve, da mu ne bo treba na sodišču dokazovati ničesar, pač pa mu bo tožilec dokazoval storitev kaznivega dejanja. In dokazov, tako v njegovem primeru ko v drugih, ne manjka.
VEČ V TISKANI IZDAJI