Medtem ko predsednik uprave Holdinga Istrabenz Igor Bavčar banke upnice prepričuje s svojimi poslovnimi načrti, se je koncern znašel pred dvema možnostma: prisilno poravnano ali stečajem. V obeh primerih se bo moral tajkun LDS posloviti od položaja na čelu Istrabenza. Ali se bo moral posloviti tudi od lastništva v njem in svojega premoženja, je povsem drugo vprašanje. Primer Istrabenza do zdaj najbolj nazorno kaže koliko škode lahko povzročijo lakomni menedžerji s pomočjo neodgovornih politično nastavljenih bankirjev.
Igor Bavčar je pri bankah upnicah Holdinga Istrabenz pred meseci izprosil moratorij za odplačevanje velikanskega dolga do konca marca. Pritisk 19 bank oziroma glavnih bankirjev, ki jim holding dolguje okoli pol milijarde evrov (še 450 milijonov pa skupaj posamezne družbe znotraj skupine Istrabenz), na Bavčarja se je s približevanjem končnega datuma stopnjeval. Priložnost za odhod s potapljajoče se ladje je izkoristil tudi predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina. Za svoj odstop je našel izgovor v Bavčarjevi prodaji Marine Koper; tajkun naj bi mu namreč obljubil, da bo Marina Koper ostala v lasti Istrabenza, tudi če bodo morali prodati preostale dele turistične dejavnosti. Kosmina, ki je začel voditi Istrabenz že leta 1974 in ga s prekinitvami (bil je predsednik občine Koper) vodil vse do leta 2002, ko ga je nasledil Bavčar, je skrušeno izjavljal, da mu je žal, da je nadziral Istrabenz. Že nekaj mesecev pred Kosmino je nadzorni svet zapustil še eden od znanih menedžerjev, Tone Turnšek, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Pivovarne Laško. Očitno so tudi bankirji presodili, da pluje Bavčarjeva barka v vode, ki jim bodo vzele milijone evrov, katere so minila leta neodgovorno in mnogi celo brez najbolj osnovnih zavarovanj metali kot kredite v Holding Istrabenz.Kramarjevo diletantsko poslovanje
Najprej je zahtevo po razrešitvi Bavčarja z mesta prvega človeka holdinga podal Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrola, ki je Istrabenzov največji lastnik. Predsednik uprave NLB (največjega Istrabenzovega upnika) Draško Veselinovič, je prav tako prejšnji teden povsem jasno povedal, da bi banka pristala na nov reprogram odplačevanja dolga zgolj v primeru, če nadzorni svet zamenja Bavčarja: »Reprogram bi bil možen absolutno le z drugim vodstvom, ki je pripeljalo to institucijo v tak položaj. Če govorimo o prodaji morebitnih zanimivih delov koncerna, bi bilo treba to prodajo temeljito organizirati in temeljito iskati kupce, saj bi za nekatere dele zagotovo bil interes.« Ekipa pod nekdanjim predsednikom uprave NLB Marjanom Kramarjem in nadzorniki na čelu s (še zdaj) predsednikom nadzornega sveta Igorjem Marinškom, naj bi sicer v Istrabenz s krediti vložila kar 122 milijona evrov; poznavalci pravijo, da brez ustreznega zavarovanja.
VEČ V TISKANI IZDAJI