900469_089-cigareti2 Svet24.si

Kadili bi kot Turki, vendar ne bi plačali

Shonda Rhimes Svet24.si

Shonda Rhimes zaradi groženj prisiljena v selitev

Damjan Žugelj Necenzurirano

Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo ...

asta-vrecko Reporter.si

Blamaža: levičarka Asta Vrečko namesto ...

mattias skjelmose Ekipa24.si

Groza! Tresočega kolesarskega zvezdnika so komaj ...

Saša Broz in hči Sara Zidarić Njena.si

Pravnukinja Josipa Broza Tita spremenila priimek

Luka Dončić Ekipa24.si

Dončič je kralj! Vsi se posebej pripravljajo na ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Tajkun o tajkunstvu

Deli na:

Proces prevzemanja podjetij s strani managerjev v Sloveniji je dejansko potekal od leta 1993 bolj ali manj kontinuirano ves čas, je pred dnevi povedal predsednik uprave Merkurja Bine Kordež in dodal, da je tako bilo okrog 80 odstotkov vseh družbenih podjetij prevzetih s strani managementa. Pri tem je ta proces označil kot pozitiven.

Proces prevzemanja podjetij s strani managerjev v Sloveniji je dejansko potekal od leta 1993 bolj ali manj kontinuirano ves čas, je pred dnevi povedal predsednik uprave Merkurja Bine Kordež in dodal, da je tako bilo okrog 80 odstotkov vseh družbenih podjetij prevzetih s strani managementa. Pri tem je ta proces označil kot pozitiven.

"Zanimivo je, da ta proces sploh ni bil sporen. Deset, petnajst let je tekel dokaj normalno. Okrog BTC je bilo nekaj besed, pa nekaj drugega, ampak neke velike negativne diskusije okrog tega ni bilo," je v torek kot gostujoči predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti povedal Kordež.

Ta proces je bil za Slovenijo po mnenju Kordeža pozitiven. "Večina nakupov ni bila bistveno cenejša, kot če bi kupovali neki drugi vlagatelji v danem trenutku. Verjetno jih je nekaj bilo, ampak prav veliko nekih javnih primerov, da bi se močno pod ceno kupovalo, po moji oceni ni bilo," je dejal.

Praviloma se je sicer kupovalo bolj ali manj po dokaj nizkih cenah, saj so bila vsa podjetja v Sloveniji pred leti dokaj poceni. "Lek je bil pač eno milijardo, tako kot Krka, takrat ko se je prodal, kasneje je bil štiri milijarde evrov. Ampak v tistem času je bila pač takšna cena," je ponazoril prvi mož Merkurja.

Kot še en razlog, zakaj ta proces označuje za pozitiven, če ob tem ne upošteva določenih ekscesnih primerov, je Kordež izpostavil to, da so managerji praviloma lastniki podjetij in ne finančnega premoženja, ki je namenjeno prodaji. "Gledajo dolgoročno in dejansko čutijo neko drugo odgovornost do podjetij, zaposlenih," je pojasnil.

Pač pa se je zadeva pred dvema letoma zapletla z dvema odmevnima primeroma. Kot je znano, gre za Istrabenz in Pivovarno Laško. "Iz tega, kar se piše, bi lahko ocenil, da sta bila izpeljana oziroma začeta v dogovoru s politiko, a sta postala problem, ko sta glavna akterja postala premočna za politiko." Svoje je potem prispevala še kriza.

S tem pa so v Sloveniji tajkuni in managerski prevzemi postali največji problem ter krivec za vse težave, s katerimi se soočamo. "Kadarkoli podjetje zaide v težave, je popolnoma druga slika, če je bilo managersko prevzeto. Če na primer slovenske železarne oziroma Acroni išče pomoč pri državi za nadomestilo, je to popolnoma logično, kljub temu da so bili pač prevzeti s strani, recimo, ruskega tajkuna. Če bi jo v Merkurju iskali, je to takoj problem."

Ob tem se Kordež sprašuje, kaj v Sloveniji v tem položaju sploh narediti. "Ko se pogovarjam z ljudmi, menijo, da ni dobro slovenska podjetja prodati tujcem - stroka je sicer temu kar precej naklonjena, javnost definitivno ne; državno lastništvo nam sploh ni všeč - vidimo, kaj se dogaja, če je državno lastništvo; domači pa tako ne smemo biti - če so lastniki domači, to pač odklanjamo, ker zagotovo ne more biti pridobljeno na pošten način."

Pri tem je Kordež glede izvedenega managerskega prevzema Merkurja, ki so ga izvedli vodilni Merkurjevi managerji, poudaril, da je bil ta izveden transparentno in v skladu z vso veljavno zakonodajo. Meni tudi, da Merkurja niso kupovali pod boljšimi pogoji oziroma da bi bili favorizirani v primerjavi s kom drugim, pri čemer pa so računali, da ne pod slabšimi.

"Glede na pristop medijev, javnosti, politike, je pa dejstvo, da smo v bistveno težjem položaju, kot bi bili, če bi Merkur kupili na primer Rusi ali Bauhaus ali kaj podobnega," je dejal Kordež in izpostavil potebo po uravnoteženi obravnavi: "Če Acroniju podaljšajo kredit pri slovenski banki, o tem nihče nič ne ve, če ga podaljšajo nam, smo na tapeti." Strinja se sicer, da je potrebno obsoditi tiste stvari, ki so bile napačno narejene.

Pojasnil je še sicer, da je bil v času njihovega odločanja za managerski prevzem precejšen pritisk države, da se podjetja odkupijo. "Država jih je prodajala," je dejal Kordež in dodal, da je obenem takrat Merkur hotel kupiti Mercator, medtem ko so banke imele dobesedno viške denarja. Ker niso želeli postati podružnica kakšnega drugega podjetja, so se nato na koncu odločili za managerski prevzem.

Odločitev za managerski prevzem še vedno ocenjuje kot pravilno, a dodaja, da če bi vedel, kaj vse se bo zgodilo, potem se tega ne bi šel.