Po glasbenih kvotah nam je predsednik države Danilo Türk serviral še kvote pozitivnih novic, ki bi jih moral imeti in spoštovati vsak medij. S tem je Majdi Širca namignil, da njen medijski zakon ni prav bleščeč, čeprav je drugače enkraten. Kaj so v teh težkih časih pozitivne novice?
Pred dnevi je neka razvpita javnomnenjska firma obelodanila podatek, da bo Zoran Janković na županskih volitvah v Ljubljani dobil 68 odstotkov glasov že v prvem krogu. Gre za izrazito negativno novico, pozitivna bi bila le, če bi Janković dobil 106 odstotkov glasov, ko volitev še ne bi bilo. Bando v tisti javnomnenjski firmi bi bilo treba zaradi takih podatkov razgoniti in javnomnenjske raziskave prepustiti preverjeni Ninamediji Nikole Damjanića.V dneh, ko je Slovenija plavala, je gospod predsednik DaniloTürk odletel v New York na zasedanje OZN in se po nekaj dneh tudi vrnil. Kaj je zdaj pozitivna in kaj negativna novica: ali je pozitivno to, da je odšel, da bi se vrnil, ali pa je negativna novica to, da se je vrnil potem, ko je končno odšel!? So pa naši mediji zelo dobro razumeli predsednikovo ostro sporočilo, da je Cahterine Ashton, nekakšna evropska ministrica za zunanjo politiko, čisto navadna amaterka, ker ni prepoznala kvalitete kandidatov za evropske veleposlanike, ki jih je Bruslju ponujala Slovenija. Gospod predsednik Türk je bil tako besen, da je malo manjkalo, pa bi Bruslju napovedal vojno. Od tega ga je menda odvrnila asistentka Vasilka Sancin, ki je v svojem pravnem mnenju zapisala, da bi bila taka vojna v škodo Slovenije in prihodnje kariere gospoda Türka, ki bo moral – tako Sancinova – čez nekaj let po mirni poti zasesti tudi položaj generalnega sekretarja OZN, ker drugače pač ne bo šlo.
Tipični primer negativnih novic je bilo pisanje in poročanje medijev o nedavnih poplavah. Kar tekmovali so med seboj, kdo bo bolj očrnil oblast, tako da sem dobil občutek, kot da je predsednik vlade Borut Pahor osebno deževal z neba. Pa ni, saj tega na hidrometeorološkem zavodu niso potrdili. Osebno je Pahor celo obiskal trikrat poplavljeno tovarno kuhinj, kar pa ni bilo medijsko sprejeto kot pozitivna novica, ker nikomur menda ni bilo jasno, kaj imajo kuhinje s poplavami kot občo ljudsko tragedijo. Ampak z vidika pozitivne novičarske kvote je to pomenilo zgolj to, da predsednika vlade bolj zanimajo kuhinje (ker je pač politik) kot pa na primer poplavljeni ulice in trgi, ki so specialnost opozicije oziroma Janeza Janše. Niti enega medija ni bilo, ki bi poplave obravnaval kot nekaj pozitivnega, čeprav je menda tudi Türk iz New Yorka sporočil, da za vsakim dežjem posije sonce, za vsako poplavo pa pride nova poplava, so rekli v opoziciji, ki je tako in tako negativna novica sama zase in sama po sebi.
Ni prav jasno, kateri županski kandidati sodijo v kvoto pozitivnih novic Danila Türka, če odštejemo Jankovića, ki že pol življenja igra pozitivni lik človeka v negativnem okolju. Zato sta ga prva v njegovi novi kandidaturi podprla Milan Kučan in Janez Stanovnik. To pomeni, da je za Jankovićem partijska celica iz Murgel, se pravi zveza komunistov, in zveza borcev, če bi bilo treba tudi po partizansko ukrepati. Zato ima Janković vse možnosti, da znova zasede prestolnico in si prilasti še en mandat. To bi bilo dobro, ker stroka ugotavlja, da je Janković zaradi osebne skromnosti v Stožicah zgradil premajhen stadion in bo v naslednjem mandatu lahko še enega, recimo na parcelah svojih sinov. Te so– to je novica, ki sodi v pozitivno kvoto –tudi bile poplavljene, kar pomeni, da Bog je!
Pri nekaterih drugih kandidatih pa nam bog pomagaj! V neki podravski občini na primer za župana kandidira vaški mesar, kar je nelojalna konkurenca civilnim kandidatom. Poleg tega že mesarjeva kandidatura na simbolni ravni govori o tem, kam je prišla naša demokracija po dvajsetih letih osamosvojitve – na raven mesnice in klanja. V Mariboru pa še ne vedo natančno, kaj je huje: ali to, da za župana spet kandidira Kangler, ali pa da bi župan rad postal Stojan Auer. Oba sodita v kvoto naravnih nesreč in menda zaradi takih politikov pri nas prihaja vsako leto do stoletnih voda. Težko pa je trditi, da je večstrankarska demokracija kriva, da nam kar naprej plava tri četrt države!
Tudi v komunizmu so bile poplave, le da so se takrat mediji zavedali svoje zgodovinske vloge in so samodejno obvladovali kvote pozitivnih novic, ki so bile stoodstotne. Zato so bile takrat za kakšno večjo poplavo krivi sveta Katoliška cerkev z Vatikanom na čelu, religija kot opij ljudstva nasploh, državni sovražniki, meščanska opozicija, ki še ni bila do konca pokončana, enkrat pa celo en partijski sekretar v Celju, ko je Savinja spet poplavila pol mesta in je zato moral Edvard Kardelj prisilno prespati v bližnjem šlampastem hotelu.
A danes ni prav nič drugače, krivci so popolnoma isti. In kmalu naj bi naši meteorologi tudi znanstveno dokazali, da je za slabo vreme kriva opozicija na čelu z Janezom Janšo, za lepo vreme pa koalicija z Gregorjem Golobičem.
P. S.: Kako dolgo bodo naši še vladali, se ne ve natančno, a dragi moji – za nami potop. Smo na dobri poti.
