Svet Evrope: Slovenski zapori so prenatrpani

Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, ter rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji, vsak deseti pa je bil zaprt zaradi umora ali poskusa umora.

Število zaprtih na 100 mest v zaporih se je v letu 2015 znižalo za 8,2 odstotka, in sicer je bilo na 100 mest v zaporih 105,8 zapornika, medtem ko jih je bilo leta 2014 118 na 100 mest v zaporih. S tem upadom se Slovenija ne uvršča več med države z najbolj prenaseljenimi zapori v Evropi, kjer na 100 mest v zaporih biva več kot 110 zapornikov. Te države so Portugalska, Francija, Moldavija, Španija, Albanija, Belgija, Madžarska in Makedonija. Evropsko povprečje leta 2015 je sicer bilo 93,7 zapornika na 100 mest v zaporih.

Na 1. september 2015 je bila večina evropskih zaporov na zgornji meji svojih zmogljivosti s 94 zaporniki na 100 mest v zaporu. Kar tretjina zaporskih uprav se je soočala s prenaseljenostjo zaporov.

V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 oseb, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod povprečjem SE, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Med letoma 2006 in 2014 je število zapornikov na 100.000 prebivalcev ves čas naraščalo, in sicer s 64,9 zapornika na 100.000 prebivalcev v letu 2006 do 74 na 100.000 v letu 2014. V tem obdobju se je število zaprtih gibalo med 1301 in 1399, še navaja poročilo.

Med članicami SE z največjim številom zapornikov na 100.000 prebivalcev izstopa Rusija s 439,2 zapornika na 100.000, sledi Litva z 277,7 zapornika na 100.000 prebivalcev, in Gruzija z 274,6 zapornika na 100.000 prebivalcev. Več kot 200 zapornikov na 100.000 prebivalcev imajo po podatkih iz poročila še Azerbajdžan, Latvija, Turčija, Moldavija in Estonija. V sosednji Avstriji so leta 2015 imeli 103,9 zapornika na 100.000 prebivalcev, na Madžarskem 180,8 zapornika na 100.000 prebivalcev,

Tudi v nekaterih drugih državah so uspeli občutno znižati odstotek zaprtih, izpostavlja poročilo. V Grčiji se je delež zaprtih znižal za 18,8 odstotka, na Danskem za 11 odstotkov, v sosednji Hrvaški za deset odstotkov, na Severnem Irskem za 9,7 odstotka, na Nizozemskem za 9,5 odstotka, v Litvi za 8,8 odstotka, v Romuniji pa za 8,6 odstotka.

Poročilo izpostavlja tudi podatke o zaprtih ženskah. Med slovenskimi zaporniki je 5,8 odstotka žensk, kar je nekoliko nad povprečjem Sveta Evrope (5,2 odstotka), tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka).

Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine.

V letu 2014 je bilo iz zapora izpuščenih 3366 oseb, kar pomeni 163,1 osebe na 100.000 prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 153 izpuščenih iz zapora na 100.000 prebivalcev.

Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, zabeležili niso niti enega samomora. Zgodil se je en primer pobega iz zapora zaprtega tipa in 44 primerov pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov.

Proračun Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je leta 2014 znašal 33,2 milijona evrov. Dnevni strošek enega zaprtega v Sloveniji je znašal 60 evrov, kar je po navedbah poročila nad povprečjem Sveta Evrope (52,36 evra). Najmanj za oskrbo zapornikov dnevno namenja Gruzija (5,66 evra na dan na zapornika), največ pa Švedska (354 evra dnevno na zapornika) in San Marino (480,8 evra na zapornika dnevno), še navaja poročilo.

V Svetu Evrope so poročilo pripravili na podlagi anketnih poročil, ki so jim jih posredovale uprave za izvrševanje kazenskih sankcij držav članic Sveta Evrope. V anketi je sodelovalo 87 odstotkov vseh uprav, podatkov pa jim niso posredovali iz Bosne in Hercegovine, Islandije, Malte, Monaka, Poljske in Ukrajine.