Revija Reporter
Svet

Džihadisti nastajajo za rešetkami: Zapori so leglo radikalizacije, svarijo strokovnjaki

Reporter, STA

18. dec. 2018 16:47 Osveženo: 16:52 / 18. 12. 2018

Deli na:

Osumljenima zdaj grozi kazen zapora od enega do desetih let.

Arhiv časnika Novice Svet24

Islamska radikalizacija v zaporu, ki se je zgodila tudi pri moškem, ki je prejšnji teden izvedel napad na božičnem sejmu v Strasbourgu, je vse večja težava. "Zapori so leglo radikalizacije," je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal vodja nemškega združenja uslužbencev v zaporih Rene Müller.

Koliko zapornikov se radikalizira v nemških zaporih, po besedah Müllerja ni znano. V nemških zaporih je po navedbah policije okoli 170 islamistov, a po ocenah strokovnjakov je v njih tudi vse več islamskih skrajnežev, ki jih ne jemljejo tako resno. "Številka je višja, kot smo domnevali," je še dejal Müller in dodal, da za številne ne vedo, ker se ne izdajo niti v pogovoru s psihologom ali imamom.

Kot je ocenil, pravzaprav vsakemu kriminalcu grozi, da se bo radikaliziral, če bo srečal napačne ljudi, ki svojo skrajno vero na zvit način posredujejo drugim.

"Islamska radikalizacija za zapahi je že več let težava," je dejal tudi psiholog in strokovnjak za islam Ahmad Mansour. "Zapori bi lahko brez prave strategije za preprečevanje in zmanjševanje radikalizacije postali višje šole radikalcev," je opozoril.

V kazenskih zavodih je po njegovih besedah še posebej veliko labilnih ljudi, ki živijo v nevzdržnih razmerah in v družbi niso dobili priznanja. Ti so še posebej dovzetni za novačenje islamistov. "Rečejo jim, da so del izbrane elite, dobijo stroga pravila obnašanja in jasno vsakdanjo rutino," je pojasnil.

Müller rešitev vidi v več izobraževanja zaposlenih v zaporih, da bi ti lažje prepoznali radikalizacijo in se ji izognili. Med znaki za preplah je omenil vse skromnejšo zaporniško celico, spremenjeno zunanjost ali neobičajno vedenje zapornika.

Priznal je še, da po mnenju združenja uslužbencev v zaporih še ni primernega načrta, kaj storiti z islamisti v zaporih. Mansour pa za zmanjšanje radikalizacije predlaga več ukvarjanja z zaporniki, čeprav se zaveda, da ni mogoče doseči vseh in ni garancije za uspeh, še poroča dpa.