Šušteršič: Trojka za Slovenijo je že bila pripravljena

Razpravljanje o alternativi varčevanje ali gospodarska rast se zato zdi Šušteršiču povsem nesmiselno. "Številni glasni slovenski ekonomisti, ki nastopajo v medijih in nasprotujejo varčevalni politiki vlade, zelo dobro živijo in morda zato ne čutijo težav, v katerih je v resnici država," je komentiral.

Največjo razvojno blokado Slovenije Šušteršič vidi v nacionalnem interesu. Varuhi nacionalnega interesa nastopajo povsod, od političnih strank prek t.i. resnih ekonomistov in medijev do sindikatov, je naštel.

Trenutno se nacionalni interes po njegovih besedah najbolj kaže v zahtevi za ohranjanje tistega lastništva, kjer imajo država ali paradržavne institucije pomembno vlogo.

"Dokler si ljudje prizadevajo zmagati na volitvah zato, da bi ohranili svoje kapitalske interese v državnem sektorju, ne moremo imeti sodobnega tržnega gospodarstva, odprtega v svet, niti tujih naložb, ki so nujne za vzdržno financiranje razvoja," je bil kritičen.

Za krizo in posledice, s katerimi se ubadamo zdaj, je po njegovem mnenju soodgovorna tudi Banka Slovenije, in sicer zaradi neukrepanja.

Vlada bi res morala v dobrih časih ustvariti večji proračunski presežek in izboljšati sestavo javnih financ, vendar pa je bila Banka Slovenije tista, ki je imela v rokah instrumente, s katerimi bi lahko omejila nastanek posojilnega balona pred letom 2008, ko se je v tujini večinoma zadolževal zasebni sektor. A teh instrumentov ni uporabila, je dejal.

O sodelovanju z Banko Slovenije je povedal, da so prvega pol leta mandata odlično sodelovali, o slabi banki pa da imajo različna mnenja. Vendar tudi v centralni banki obstajajo zelo različni pogledi na sanacijo bank, zato je po njegovem mnenju zelo težko pričakovati, da bo s tako različnimi pogledi lahko delovala kot učinkovit in zaupanja vreden regulator.

Slabi banki je včasih nasprotoval tudi Šušteršič, a zdaj je mnenje spremenil. Medtem ko je bilo v začetnem obdobju Pahorjeve vlade slabih terjatev v bankah le za nekaj odstotkov, pa smo zdaj z okoli 13-odstotnim deležem slabih terjatev pri vrhu držav evrskega območja, je pojasnil. Razlogov je še več, minister pa meni, da je bolje težavo priznati v vsej njeni razsežnosti in jo poskušati rešiti z enkratnim sistemskim rezom.

Hitrih rešitev za finančno krizo po njegovih besedah ni, obrat v gospodarski rasti lahko pričakujemo v letu 2014. "Možnost dviga DDV lahko na koncu še vedno uporabimo kot zasilno zavoro," je dejal, a menil, da s tem ne bi odpravili glavne težave - prevelikega javnega sektorja.

Sestavo javnih financ lahko spremenimo samo z zmanjševanjem državne porabe, ne s čedalje višjimi davki. "Zato smo se odločili, da bomo naprej šli s težjimi in politično nepriljubljenimi ukrepi, to je z zmanjševanjem javne porabe," je dodal.