Slovenija še ni tako daleč, da bi ji grozil stečaj, je pa res, da nam - če ne bomo tudi sami pokazali odločnosti in tudi sposobnosti, da te ukrepe izvedemo - lahko zelo hitro grozijo kakšni ukrepi EU. "To je tisto, čemur bi se zdaj radi izognili," je pojasnil varčevalne ukrepe, ki jih predlaga vlada.
V Sloveniji imamo po njegovih besedah prevelik delež javne porabe. Ta bi se morala nujno prilagoditi realnim zmožnostim in zdaj imamo priložnost, da to dosežemo s predlaganimi ukrepi. Ob tem je Šušteršič poudaril, da so pri večini ukrepov vendarle skušali zaščititi tiste z najnižjimi dohodki, da jih ne bi prizadeli, ali pa vsaj ne toliko kot ostale. Če to ne bo dovolj ali pa če nam na tej poti kje spodleti, je dvig DDV ukrep v sili, ki ga lahko vsaka vlada zelo hitro sprejme, je dodal.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerim vlada posega v skoraj 50 zakonov in je podlaga za ukrepe in rebalans, tarča referenduma, je odgovoril: "Lahko bi bil." A če bo v času do glasovanja o rebalansu v DZ prišlo do dogovora s sindikati, je vlada pripravljena predlagati spremembe tega zakona.
Glede načrtovanega posega v prejemke javnih uslužbencev je Šušteršič sicer dejal, da bodo sindikati na koncu morali privoliti v nekatere prilagoditve. "Vlada po mojem enostavno nima mandata, da ne bi dala prilagoditve javnih financ tudi na področje javnega sektorja. Mislim, da ne bi bilo legitimno, če bi prihranke iskali le drugje," je pojasnil.
Vlada se je sicer po njegovih besedah z javnofinančnimi težavami začela spopadati bistveno bolj odločno kot prejšnja vlada. Je pa časa manj, med drugim tudi zato, ker nekatere reforme v preteklosti niso bile sprejete. "Zdaj pa smo v položaju, ko moramo predvsem zelo hitro urediti finance, zato da bomo kasneje lahko nadaljevali pogovore o pokojninski in zdravstveni reformi ter o ureditvi trga dela," je dejal.
Vlada je ob rebalansu pripravila predlog t.i. solidarnostnih davkov, s katerimi bi zbrali približno 100 milijonov evrov, razmišlja pa o še nekaterih ukrepih na davčnem področju. Med njimi je Šušteršič izpostavil pavšalno obdavčitev podjetnikov, ki bi lahko pomenila spodbudo za podjetništvo in tudi manj razlogov za sivo ekonomijo. V prihodnjih mesecih se bodo lotili poenostavitev na področju tako rekoč vseh davkov, so pa določene spremembe nekoliko odložili, denimo obdavčitev nepremičnin, vprašanje osnove za prispevke, morda tudi zgornje meje pri prispevkih.
Pogajanja o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) potekajo in dokler niso končana, Šušteršič o podrobnostih ne želi govoriti. "Odkar je ministrstvo za finance to prevzelo, zadeve tečejo bistveno hitreje," je dejal in zatrdil, da zaradi dokapitalizacij NLB ne bo več trpel državni proračun, tako kot za časa prejšnje vlade.