Vstajnik Ćosić uživa »pozitivne« sadove protestov

Bil je resnično ganljiv prizor. Skoraj dva ducata članov Odbora za pravično in solidarno družbo je zmrzovalo na februarskem snegu in izrekalo nestrinjanje s poimenovanjem vstajnikov za leve fašiste. Odbor se je redno udeleževal vstaj, bil zelo glasen, po padcu Janševe vlade je celo napovedal transformacijo v politično stranko, potem poniknil in odšel na dopust. Med njimi samooklicani internetni guru Vuk Ćosić, član ožjega vodstva odbora, ki je bil leta 2007 tudi vodja povezane predsedniške kampanje Danila Türka. Še prej pa je moral poskrbeti, da njegovo vzklikanje ni bilo zaman oziroma brezplačno.

»Čas je, da z internetom demokratiziramo demokracijo,« je pred meseci dejal za časnik Delo, to je bilo po njegovem mogoče samo tako, da se odstrani Janez Janša, drugače pa naj bi politiko zavračal. Z odborom, katerega člani so večinoma tudi člani eldeesovske Liberalne akademije, ki je Ćosiču pred leti za njegove »spletne dosežke« podelila nagrado zlata ptica, je spomladi, tako predvidljivo, zavrnil pogovor s tedaj novo predsednico vlade Alenko Bratušek. Kljub temu pa ga ni motilo, da je predaval na posebnem »team-buildingu« za poslansko skupino Pozitivne Slovenije v Ankaranu, kjer je bila tudi Bratuškova. To je priznal tudi na spletu in poslovno odločitev upravičil, da je pač »skušal vplivati«, saj se v odbor »ni dobro vklopil«.

S svojim svetovalnim podjetjem Case Sensitive je z vladajočo Pozitivno Slovenijo podpisal tudi 35.448 evrov težko pogodbo, ki je začela veljati 26. aprila, iztekla pa se bo 31. oktobra.  Nanaša se na »strateško svetovanje, evalvacije in stalno strokovno pomoč na področju komunikacij, digitalne politične participacije in digitalnih veščin«. Njegovo podjetje je lani imelo 25.889 evrov prihodkov, nekaj več kot sedem tisočakov minusa, bilančna izguba pa se je povzpela na skoraj 70 tisoč evrov. Precej slabše kot pred leti, ko je dosegal tudi 170 tisoč prihodkov. Po podatkih Supervizorja pa je v osmih letih od javnih institucij prejel nekaj več kot 80 tisoč evrov. Vendar, kot pravi, je s Supervizorjem nekaj hudo narobe.

Sodeluje z več podjetji, med njimi tudi z Zavodom Aksiona, ki je lani prišel v spor s takratnim ministrom za kulturo Žigom Turkom. Ministrstvo spornih pogodb, ki jih je podpisala še prejšnja ministrica Majda Širca, ni želelo izplačati in je zaradi varčevanja predlagalo manjša sredstva – tudi za Ćosićev projekt Bivša prihodnost zdaj. To ga je tako razjezilo, da je na spletu zapisal, da to »ni denar v lasti države«, in takrat se je tudi pridružil vstajnikom, kar se mu je letos povrnilo v obliki pogodbe s Pozitivno Slovenijo.

Vuk Čosić je vsekakor lep in tipičen primer intrigantnih (poslovno-političnih in personalnih) povezav med »vstajniškim gibanjem« ter vodilno vladno stranko Pozitivno Slovenijo. Tako ga je označil Požareport, v začetku julija pa je na tviterju zapisal, da je »že tri mesece out«. To pa ne pomeni, da se d v Beogradu rojeni 47-letnik ne bo spet aktivno vključil, ko bo potrebno.