Šušteršič je izrazil pričakovanje, da bo vlada prihodnji teden dokončno sprejela zakon o slovenskem državnem holdingu, v katerem bodo vse potrebne pravne podlage, da bi lahko holding prevzel vlogo reševanja slabih bančnih terjatev. Šušteršič pričakuje, da bo DZ zakon sprejel že julija, v praksi pa bi zaživel enkrat septembra.
Mehanizem naj bi bil tak, da bi terjatve bank, ki bi se skozi skrbne preglede izkazale kot rdeče oziroma bi zanje obstajala velika verjetnost, da bodo povrnjene v zelo majhnem znesku ali sploh ne, prenesli na holding. Pri tem ne bi šlo za knjižno vrednost, ampak za vrednost, ki jo je trenutno možno pričakovati, torej likvidacijsko vrednost terjatev. Za to bi morali pred tem pridobiti neodvisne ocene, da ne bi kršili pravil o državni pomoči.
Z izvedbo tega postopka bi na koncu bančne bilance očistili tveganj, ki jih banke sedaj postopno priznavajo skozi oslabitve kapitala, nato pa potrebujejo dokapitalizacijo. Šušteršič je zatrdil, da ta vlada za razliko od nekaterih prejšnjih nima iluzij, da naj bi se razmere same od sebe izboljšale, zato bo šla v postopek sanacije bilanc bank.
Šušteršič še pravi, da bodo skušali najti tak mehanizem, ki bo vsaj srednjeročno zagotavljal, da bodo glavno breme čiščenja bilanc prevzele banke, čeprav se zaveda, da bo na začetku morala v reševanje vstopiti tudi država.
Glede na to, kar je trenutno jasno, se zdi problem po ministrovih besedah obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, potem pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje niti take odločitve.
Vlada se je včeraj sicer le seznanila s stanjem v bančnem sistemu in razpravljala o potrebnih ukrepih za zagotovitev normalnega delovanja bank.
Rezultatov skrbnega pregleda v NLB še ni obravnavala, ker še ni uspela dobiti natančnih podatkov. Prav tako še ni zaključen pregled v drugi največji slovenski banki NKBM.
Vlada je po uspešno izpeljani dokapitalizaciji po Šušteršičevih pojasnilih ugotovila, da je kapitalska ustreznost NLB zagotovljena.
Minister je priznal, da je pred dokapitalizacijo napovedoval, da bo izvedena brez sodelovanja davkoplačevalskega denarja. Vendar pa so se pogajanja z belgijsko KBC kot drugo največjo lastnico po njegovih besedah v zadnjih dneh žal zapletla, potem ko je bilo že praktično vse dogovorjeno in so že vse tudi pripravili za podpis ustreznih pogodb.
Delnice v višini 62,9 milijona evrov sta morali namesto KBC vplačati Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, država pa je banki odobrila tudi za 320 milijonov hibridnega posojila v obliki pogojno zamenljivih obveznic.
Vlada je to po ministrovih navedbah naredila zaradi stabilnosti bančnega sistema, ne glede na predhodna zagotovila, da javni denar ne bo uporabljen. "Stabilnost bančnega sistema je namreč prva odgovornost vlade," je dodal.
Država ima zdaj eno leto časa, da skuša zagotoviti dodaten zasebni kapital, na tem pa bo vlada intenzivno delala v naslednjih mesecih, je dejal Šušteršič. Banka je po njegovih zagotovilih sedaj na varni strani, ko gre za kapitalsko ustreznost, ima pa tudi dovolj rezerv za morebitne dodatne oslabitve v teku leta.
Glede kapitalske ustreznosti bank v Sloveniji tako ni strahu, je dejal Šušteršič in pojasnil, da tudi v NKBM postopki potekajo po pričakovanju. S tem se bo zadostilo zahtevam Banke Slovenije in Evropske bančne agencije, niso pa to še vsi potrebni ukrepi, da lahko banke začnejo posojati gospodarstvu in da bo vsaj na strani bank posojilni krč popustil.
Kljub temu da celotna slika o globini težav s slabimi posojili še ni znana, se je vlada okvirno odločila, da bo prvi cilj njenega ukrepanja čim prej ustvariti razmere za popuščanje tega krča. Minister napoveduje, da bodo to storili na pregleden način in javnost natančno obvestili o dokončnem načinu reševanja tega problema.
Zagotovil je še, da se bo uveljavila tudi odgovornost posameznikov za trenutno stanje, kjer je šlo za škodljivo ravnanje in ne za normalno poslovno tveganje. Gre torej za primere, ko so zaposleni v bankah zavestno ali iz malomarnosti sprejemali škodljive odločitve.