Šturm je izključno objektivno merilo v raziskavi upošteval dejstvo, da ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo, s katerim je mogoče pred ustavnim sodiščem uveljavljati kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, storjenih s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil.
Kadar ustavno sodišče ugotovi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razveljavi sodbo ali sklep enega ali več sodišč hkrati. V maloštevilnih primerih, kjer razveljavitev ni (več) mogoča, ustavno sodišče sprejme le ugotovitveno odločbo o kršitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V obeh takih primerih je razvidno, katera sodišča so v obravnavanem obdobju kršila človekove pravice in temeljne svoboščine, njihovo skupno število in tudi, koliko sodnikov je pri tem sodelovalo. Treba upoštevati, je opozoril Šturm, da na prvostopnih sodiščih sodijo praviloma sodniki posamezniki, na pritožbenih sodiščih pa sodniki v senatih v sestavu treh sodnikov in na Vrhovnem sodišču praviloma v senatu v sestavu petih sodnikov.
Sodbe sodišč, ki so objavljene na spletu in zbirki odločb ustavnega sodišča, so po besedah Šturma žal anonimizirane brez navedbe imena in priimka sodnikov. Strokovna služba vrhovnega sodišča, ki je zadolžena za objavo sodb sodišč, izpušča imena sodnikov. Anonimiziranje je za Šturma nenavadno, saj so pri sodbah ustavnih sodnikov vedno navedena tudi njihova imena. Po njegovem mnenju bi bilo treba doseči, da bi bila sodbe javnosti predstavljene v neokrnjeni obliki, tako kot zahteva zakon, ki določa, da je delovanje sodišč javno. To tudi onemogoča primerjavo strokovne uspešnosti posameznih sodnikov.
Šturma zanima, ali ima te podatki na voljo vsaj sodni svet, ko odloča o izvolitvi sodnikov v višje nazive. Ker se sodbe sodišč znotraj sodnega sistem razveljavljajo, spreminjajo ali vračajo v vnovično odločanje, zaradi anonimizacije sodb tudi ni mogoče slediti imenom sodnikov in presojati njihovo strokovnost. »Njena odprava bi bil pomemben prispevek k dvigu kakovosti slovenskega sodstva,« je dejal Šturm, ki bo v nadaljevanju raziskave zajel tudi obdobje pred letom 2004.
Objavljamo posnetek intervjuja z ddr. Klemnom Jakličem na ETV o zadevi Patria