Kot je razsodilo sodišče, slovenska policija v primeru Igorja Benedika ni pridobila sodnega naloga, da bi lahko prek dinamičnega IP naslova pridobila ustrezne informacije. Dinamični IP pomeni, da se ob vsaki povezavi z internetom določi drugačen IP naslov; številko, ki natančno določa računalnik v omrežju internet.
Do IP naslova so prišli švicarski organi, ko so nadzorovali uporabnike določenih omrežij za deljenje datotek na svetovnem omrežju. Prek IP so nato identificirali sedanjega tožnika, ki je prek omrežja delil datoteke, vključno z otroško pornografijo.
ESČP je danes razsodilo, da zakonski okvir, ki ga je uporabila policija, da je prek dinamičnega IP pridobila podatke, ni bil "v skladu z zakonom" glede na določila konvencije. Zakonski okvir po oceni ESČP ni bil dovolj jasen, ni ponudil zadostne zaščite pred samovoljnim vmešavanjem, ni imel varoval pred zlorabami in ni predvideval neodvisnega nadzora policijskih pooblastil.
Sodišče je tudi razsodilo, da je zadostna ugotovitev o kršitvah Benedikovih pravic in mu ni prisodilo nobene odškodnine za nematerialno škodo, so mu pa priznali 3522 evrov nadomestila za sodne stroške pred domačimi sodišči in ESČP.
V Sloveniji je bil Benedik leta 2008 obsojen zaradi prikazovanja, izdelovanje, posedovanja in razpečevanja otroške pornografije. Leta 2014 se je pritožil na ESČP. Pred tem je bil neuspešen s svojimi pritožbami na višje, vrhovno in ustavno sodišče v Sloveniji. Slednje je ugotovilo, da so podatki, ki so povezani z dinamičnim IP, načeloma varovani z ustavno zagotovljeno pravico do zaščite osebnih podatkov, a da se je Benedik s svojim ravnanjem sam odpovedal svoji zasebnosti, ko je svoj IP in vsebino svoje komunikacije razkril na omrežju za deljenje datotek.