Pristop odločanja brez mladih po mnenju ŠOS ne zagotavlja demokratičnih standardov, kot bi si jih mladi zaslužili, in hkrati po nepotrebnem seje dvom v sprejete odločitve.
Zategovanje pasu močno spreminja socialno sliko prebivalcev Slovenije. Predvsem se to pozna na študentih oziroma mladih, saj se je v zadnjem letu po podatkih centrov za socialno delo število podeljenih štipendij s 70.000 zmanjšalo na zgolj 28.000. Kar pomeni, da je danes zgolj 40 odstotkov podeljenih štipendij glede na preteklo leto.
Število socialno ogroženih dijakov in študentov raste iz meseca v mesec. Vrsta mladih brezposelnih se prav tako občutno daljša. Socialna stiska, zlasti mladih, povzroča zaskrbljenost in terja politično odgovornost. Vsi se bojimo scenarija Portugalske, Španije in Grčije, so zapisali v ŠOS.
Kot poudarjajo, zadnji vladni predlogi, med drugim tudi predlog, da se skozi spremembe zakona o dohodnini prepolovi študentsko olajšavo, ne vlivajo optimizma in pomenijo spet "nov poseg v žepe dijakov in študentov".
V ŠOS opozarjajo, da ta ukrep pomeni, da bi se študentom in dijakom vzelo 12 milijonov evrov letno, ki si jih morajo sami zaslužiti, da lahko študirajo oziroma preživijo.
Na ŠOS so že v preteklosti povedali, da razumejo svetovno krizo in so zato pri pogajanjih o varčevalnih ukrepih zakona za uravnoteženje javnih financ konstruktivno sodelovali. Kljub njihovi konstruktivnosti, pa prihaja do enostransko predlaganih ukrepov, ki jih študenti po navedbah ŠOS ne morejo več prenesti.
Prepričani so, da bi z vključitvijo ŠOS za pogajalsko mizo ESS pridobili vsi. Vlada, ker bo v duhu dialoga iskala izhod iz krize s kar se da širokim konsenzom javnosti, delodajalci in delojemalci, ker bodo tako simbolno branili tudi interese mlade generacije, ter ŠOS, ki bo kot reprezentativni predstavnik študentov oziroma mladih "aktivno in brez dvoma tvorno" sodeloval pri oblikovanju rešitev izhoda iz krize, so še dodali v ŠOS.