Štrucl: Kidričevski projekt lastne valute "smrdi po korupciji"

Civilna pobuda Gibanje za Kidričevo oziroma njen vodja Branko Štrucl, ki se je občinskih oblasti v Kidričevem že večkrat lotil zaradi domnevne okoljske degradiranosti kraja, zaradi česar jim grozi tudi z evropskim sodiščem, se je zdaj spravil še na načrtovani projekt uvedbe občinske lokalne valute šterntaler. Ta je po njegovem neustavna.

Kot je Štrucl povedal na včerajšnji novinarski konferenci, načrt občine ne bo le težava Kidričevega, pač pa vse Slovenije, saj bodo občine začele vzpostavljati vsaka svojo valuto, s tem pa bodo lahko financirale zasebna podjetja, ki jim bodo blizu, še bolj prisotna pa bo tudi politična korupcija, ki je že zdaj rakava rana slovenske družbe.

Z vprašanji glede projekta občinske valute se je zato obrnil na finančno ministrstvo, kjer so mu po njegovih besedah odgovorili, da občina zakonske podlage za uvedbo bonov kot plačilnega sredstva nima, saj je v Sloveniji edino zakonito plačilno sredstvo evro.

O tem naj bi ministrstvo seznanilo tudi občino, zato Štrucl sprašuje občinski svetnike, kako lahko sprejemajo nezakonite in celo neustavne sklepe. Projektu nasprotuje, ker smrdi po korupciji in je namenjena le peščici ljudi ter interesu posameznikov iz županovega kroga.

"Kdo jim daje pravico, da s pomočjo davkoplačevalskega denarja preko občinskega podjetja financirajo podjetja, ki so jim blizu, po drugi strani pa zvišujejo cene vrtcev, komunale in podobno," je dejal Štrucl. Kot je dejal, je gibanje že vložilo predlog za ustavno presojo, računsko sodišče pa naj bi tudi že napovedalo revizijo postopka občine.

Štrucl sicer pravi, da nima nič proti takšni ideji, saj lokalne valute že obstajajo v Trbovljah in Ilirski Bistrici, a so tam nastale na zasebno pobudo, nikjer pa tega ne financirajo z občinskim denarjem.

Na obtožbe so se odzvali tudi na kidričevski občini, kjer je direktor uprave Damjan Napast povedal, da so se že ob pripravi na izdajo valute seznanili z mnenjem finančnega ministrstva. Ker so dobili odgovor, da občina tega ne more početi, so projekt predali občinskemu podjetju, kljub morebitnim pomislekom pa pri njem vztrajajo, saj je ideja dobra in potrebna.

"S tem želimo vzpodbuditi lokalne pridelovalce in ponudnike storitev, da jih občani bolje spoznajo ter s tem skrajšajo dobavne verige, občani pa se začnejo zavedati pomembnosti lokalnih proizvodov," je še pojasnil Napast, ki zagotavlja, da prevzem projekta s strani občinskega podjetja ni sporno, saj da je to v enakem položaju kot vsa ostala podjetja.

Če bi bilo kaj spornega, potem tudi trgovski centri po njegovem mnenju ne bi mogli izdati svojih bonov, pri tem pa lastništvo nima nobene zveze, saj so v podjetju dodatno registrirali dejavnost, ki jim omogoča uvedbo lokalne valute.

Sicer pa so pred kratkim k sodelovanju povabili kar 360 podjetij in kmetij z dopolnilno dejavnostjo v občini, kar je po njegovem dokaz, da so k projektu povabili vse, ne pa le izbrane, kot jim očita Štrucl.

Projekt bo njegove pobudnike stal okoli 3000 evrov, predvsem z izdelavo bankovcev in kovancev. Slednji so že naročeni in bodo v naslednjih desetih dneh narejeni, takoj ko bo odziv podjetnikov dovolj velik, pa bodo začeli z realizacijo ideje.

Bolj redkobeseden je bil župan Leskovar, ki v tem, da ljudje kupujejo lokalno, ne vidi prav nobene korupcije, pač pa želijo s tem le pospešili kroženje denarja znotraj občine. "Verjamem, da je zadeva zakonita, res je, da so nekatere stvari pri nas še v povojih. A mi se zgledujemo po primerih dobrih praks v Avstriji, Nemčiji in Skandinaviji. Če tam deluje, potem lahko tudi pri nas," je še dodal Leskovar.