Strokovnjaki so siti teorij zarote o koronavirusu: Govoriti, da ga ni, je približno enako, kot govoriti, da je zemlja ploščata

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril, da kakršno koli zavajanje glede novega koronavirusa v smislu, da tega virusa sploh ni oz. da so ukrepi poroti njemu nesmiselni, lahko pripelje do epidemije neobvladljivih razsežnosti.

Na kritike, da gre pri ukrepih za neofašizem, obvladovanje populacije in da protiustavno kršijo posameznikovo svobodo, pa odgovarja, da je svoboda posameznika omejena s pravicami drugega. "Ne glede na to, kaj si mislimo o vladi, je te ukrepe predlagala stroka. Vlada jih je sprejela na podlagi strokovnih izhodišč. Če bi medicinska stroka lahko odločala, bi bili določeni ukrepi še ostrejši," je zatrdil, novi koronavirus pa označil za kugo 21. stoletja.

Infektologinja Bojana Beović, ki je tudi vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, pa je opozorila, da noben od naštetih zaščitnih ukrepov ni stoodstoten, a se njihovi učinki seštevajo.

"Najbolj učinkovit ukrep za obvladovanje epidemije je t. i. lock-down. A če želimo živeti kar se da normalno in da bodo delovale vse dejavnosti, se moramo odločiti, ali bomo tvegali velik val in zapirali državo, ali se bomo varovali na osebni ravni," je dejala. Poudarila je, da lahko v jeseni, ko se virusi bolj širijo zaradi zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih in ker je vlažno ter hladno okolje bolj ugodno za virus, "za silo uspemo obvladovati epidemijo" le ob sodelovanju ljudi pri nošenju mask, ohranjanju fizične razdalje in razkuževanju rok.

Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa je opozoril na to, da je novi koronavirus v nekaj tednih zamajal svet, družbe, države, sesuli so se sistemi. "Govorjenje o tem, da ga ni, je približno enako, kot govoriti, da je zemlja ploščata," meni.

Vse tiste, ki zanikajo nevarnost novega koronavirusa, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete Miroslav Petrovec vabi, naj se ob naslednjem izbruhu v kakšnem od domov za starejše pridružijo pri jemanju brisov - po možnosti brez maske - in bodo videli, kaj virus naredi pri ljudeh.

Poredoš je pri tem opozoril, da lahko covid-19 pušča tudi trajne posledice pri bolniku, ko bolezen preboli. Pogostejše so okvare srčne mišice, pogostejši infarkti in tromboze. Tako imajo bolniki po prebolelem covidu-19 kar trikrat večjo verjetnost za možgansko kap. Posledice se lahko kažejo tudi v okvari pljuč, ki povzroči oteženo dihanje.

Petrovec je poudaril, da so kliniki in virologi zaskrbljeni nad tem, kako bo potekala jesen. Velika uganka je, kako se bo virus širil med najmlajšo populacijo, ki sicer zdravstveno ni med ogroženimi. "Verjetno se bomo sproti učili, kateri ukrepi bodo najbolj potrebni," je dejal in dodal, da bodo naredili vse, da bi zagotovili diagnostiko vsem, ki jo potrebujejo, in da bi ohranili življenje v najbolj normalnih razmerah.

"V to od marca vlagamo enormne napore. Želim si, da ukrepi, ki so ostanejo, se po potrebi spremenijo glede na epidemiološko situacijo ali na nova dognanja stroke," je dejal.

Da pa zaščitni ukrepi dejansko delujejo pri preprečevanju širjenja številnih bolezni, dokazuje letošnja sezona gripe, ki je "marca čudežno in nenadno izginila, verjetno zaradi ukrepov proti novem koronavirusu".

Petrovec upa, da se bo dobavljivost testov izboljšala, prav tako nameravajo na inštitutu zaposliti dodatne ljudi. Opozoril je na zelo slabo dobavljivost hitrih testov, ki jih uporabljajo za nujne primere v zdravstvu.

Ob tem pa je dejal, da zalog reagentov za zimski čas, ko se pričakuje, da bodo večje potrebe, ni mogoče delati tako kot pri maskah, saj imajo svoj rok trajanja. Po drugi strani pa ima večina resnih podjetij, ki proizvaja reagente, na svetovni ravni algoritem razdeljevanja, pri čemer upoštevajo tudi to, kako država obvladuje epidemijo. Tako bodo tudi v jesensko-zimskem času pri dobavi reagentov ves čas odvisni od 14-dnevnih ali tritedenskih napovedi.