Štrigova: Slovenski politični veljaki so svoj narod najprej izdali in nato obsodili na smrt

»Zbrano ljudstvo na prvem mitingu ob svobodi dne 27. maja 1945 na Razkrižju iz vseh krajevnih odborov OF Štrigovskega okraja vam pošilja svoje sočutne izraze narodnega osvobojenja ter izraža svojo narodno in državno zavest z obljubo, vse za narod in domovino,« so zapisali v brzojavki takratnemu predsedniku vlade NR Slovenije Borisu Kidriču. Štrigovski okraj, danes na hrvaški strani meje, leži v neposredni bližini Razkrižja, le nekaj kilometrov oddaljen od Ljutomera, s katerim je bil ekonomsko, upravno in prometno tesno povezan, je bil skozi zgodovino skoraj ves čas del slovenskega nacionalnega prostora. Celjski grofje so že v 15. stoletju sezidali prvo cerkev v Štrigovi, v njej se je govorila in pela slovenska božja beseda, na štrigovskem pokopališču so pokopavali razkriške farane. Med 2. svetovno vojno so ta okraj zasedli Nemci, po nekaj mesecih je nemško zastavo zamenjala madžarska okupacijska zastava, tik pred koncem vojne pa jo je znova zamenjala nemška. Pričevanja starejših Razkrižanov in Štrigovčanov kažejo, da z okupatorjem ni bilo večjih težav, ker tudi ni bilo nikakršnega vstajniškega upora. Kot barbari pa so se pokazali sovjetski vojaki, ki so po težkih bojih z umikajočimi se Nemci zasedli ta prostor: uničevali premoženje, ropali, kradli, posiljevali.

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.