Stres najverjetneje ostaja pri filozofiji, nadaljnja pot Turnška še ni znana

Stresa in Turnška je k odstopu pozval papež zaradi njune vloge pri poslovnih odločitvah, ki so privedle do finančnega zloma mariborske nadškofije. Po navodilu iz Vatikana sta se ob tem za eno leto tudi umaknila iz javnosti. Stres, ki je pred prihodom na čelo ljubljanske nadškofije služboval tudi kot nadškof pomočnik v Mariboru, je v letu po odstopu deloval v več krajih v Franciji, Turnšek pa je bil v Stični.

Nekdanja nadškofa se zdaj vračata in bosta lahko v skladu s svojimi željami in po dogovoru s pristojnimi pomagala pri življenju in delu lokalne Cerkve, pojasnjujejo v Slovenski škofovski konferenci.

Stres se v javnosti gotovo ne bo želel izpostavljati

Stres, ki pripada redovnikom lazaristom, se bo vključil v delo in življenje ene od njihovih skupnosti, ki v Sloveniji delujejo v Ljubljani, Celju, Šentjakobu pri Ljubljani in Mirenskem gradu, je iz virov blizu Stresa izvedela STA. Odločitve naj še ne bi sprejel, se pa z njo tudi ne mudi, v Slovenijo naj bi se namreč vrnil v naslednjem mesecu in pol.

Odločitev o tem, kaj bo počel v prihodnosti, bo upokojeni ljubljanski nadškof sprejel v dogovoru s predstojnikom slovenskih lazaristov, pri čemer bodo upoštevali Stresove interese in tudi potrebe skupnosti. V javnosti se Stres gotovo ne bo želel izpostavljati, tudi na teološko fakulteto se skoraj 72-letni upokojeni nadškof ne bo vrnil, prav tako je izključeno delo v misijonih. Stres bo najverjetneje ostal pri svoji ljubezni - filozofiji, s filozofskim slovarjem, ki ga je pripravljal v Parizu, naj bi imel še kakšno leto dela. Da bo to v miru končal, za svoje bivanje verjetno tudi ne bo izbral Ljubljane, temveč bolj mirno lokacijo, je še izvedela STA.

Nekateri bi Turnška radi znova videli na čelu katere od (nad)škofij

Po neuradnih informacijah je trenutno v tujini tudi Turnšek, ki je pred nekaj dnevi praznoval 59. rojstni dan. Nekdanji mariborski nadškof, ki je svojo duhovniško pot začel na območju današnje celjske škofije, se mora o svojem prihodnjem delovanju dogovoriti s celjskim škofom Stanislavom Lipovškom, ki po Turnškovem odstopu tudi upravlja mariborsko nadškofijo. Lipovšek je za STA v sredo pojasnil, da Turnška še ni uspel priklicati in z njim govoriti o morebitnem sodelovanju. Po njegovih besedah bo treba za dogovor počakati tudi na to, da se s počitnic sredi avgusta vrne nuncij Juliusz Janusz.

Tudi za Turnška je malo verjetno, da bi se vrnil na teološko fakulteto, kjer se je posvečal področju dogmatične teologije. Kot 59-letnik pa se najbrž tudi še ne bo upokojil. Krajevni škof ga lahko prosi za pomoč pri škofovskih opravilih, za Turnška, ki je po mnenju njegovih duhovniških kolegov intelektualno in teološko zelo močan, pa se lahko najde tudi marsikakšno drugo delo. Nekateri ne izključujejo možnosti, da bi ga vnovič imenovali na čelo katere od (nad)škofij, saj da v mariborsko afero ni vpleten. Da Turnšek s finančnim zlomom mariborske nadškofije ni povezan in torej ni storil nič narobe, saj je na čelo škofije prišel šele pozneje, so nekateri poudarjali že lani ob njegovem odstopu.

Tudi Stres je na novinarski konferenci ob lanskem odstopu poudaril, da s Turnškom nista glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do finančnega zloma. "Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo," je dejal Stres in pojasnil, da pri upravljanju Zvonov ni sodeloval. Turnšek pa je takrat dejal, da odstopa v prepričanju, da lahko ta gesta pripomore k prečiščenju razmer v Cerkvi na Slovenskem, njegovemu nasledniku omogoči neobremenjeno delovanje zaradi preteklih dogodkov in mu zagotovil večjo moralno avtoriteto znotraj in zunaj Katoliške cerkve.

Mariborska nadškofija se z bankami upnicami še pogaja o poravnavi

Finančni polom mariborske nadškofije je rezultat tveganega poslovanja holdinških družb Zvona Ena in Zvona Dva, ki je dno doseglo v času finančne krize. S holdingoma je bila lastniško povezana družba Gospodarstvo Rast, preko katere je mariborska nadškofija vodila gospodarske dejavnosti. Tako Gospodarstvo Rast kot holdinga so se od novembra 2011 do februarja 2012 znašli v stečajnih postopkih. Priznane terjatve v omenjenih treh družbah so skupaj znašale več kot 1,5 milijarde evrov.

Mariborska nadškofija se z bankami še vedno pogaja, kako poplačati zapadle kredite in nasedle naložbe, da bi se izognila stečaju. O vsebini pogajanj in višini dolgov javno ne želijo govoriti. "Ker smo v času pogajanj o regulaciji medsebojnih dolžniško - upniških razmerij med Nadškofijo Maribor in upniki zavezani k molčečnosti, vam odgovorov ne moremo posredovati," je bilo vse, kar so povedali na nadškofiji.

Milijarda in pol evrov priznanih terjatev v stečajih obeh holdingov in Gospodarstva Rast ni dejanska vrednost terjatev do teh treh družb, je za STA opozoril bivši predsednik uprave Zvona Ena Simon Zdolšek. "Vseh posojil obeh Zvonov je bilo na dan 31. 12. 2010 za 370 milijonov evrov, ob stečaju je bilo teh terjatev še nekoliko manj, saj so nekatere banke že unovčile nekaj premoženja," pravi.

Tako velika številka je posledica medsebojnih posojil in navzkrižnih zavarovanj med tremi družbami. Banke so namreč v stečajnih postopkih poleg direktnih terjatev v postopku stečaja družbe, ki je dejansko najela posojilo, prijavljale tudi pogojne terjatve pri ostalih dveh družbah, ki sta v posojilnem poslu nastopali kot poroka, pojasnjuje Zdolšek.

"Če boste pogledali, je največji upnik v stečajnem postopku Gospodarstva Rast - okoli 100 milijonov evrov - Nova ljubljanska banka, ki Rasti nikoli ni dala niti centa posojila," izpostavlja Zdolšek in dodaja, da so tako v stečajnih postopkih nekateri upniki za isto terjatev prijavljeni tudi po štirikrat.

Po poročanju časnika Delo naj bi z bankami do jeseni sklenili zunajsodno poravnavo. Kot je za časnik povedal neimenovani vir, bo nadškofija predvidoma ob večino premoženja, preostanek dolga pa bo plačala v obrokih iz osnovne dejavnosti. Denar, ki ga bo ustanova dobila od države in vernikov, bo torej v naslednjih letih šel bankam upnicam. Nekaj nepremičnin, nujnih za opravljanje dejavnosti, naj bi zanjo odkupila graška nadškofija. Dosedanje javne dražbe cerkvenega premoženja, med drugim za nedokončano cerkev v Košakih in samostan Studenice, pa doslej niso prinesle kupca.

Del odgovornosti za finančni zlom je oktobra 2012 prevzel nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki pa je obenem zatrdil, da ni edini krivec, saj da o zadevah ni odločal sam. Krašovec se je moral sicer po ukazih cerkvenega vrha umakniti v samostan v Avstrijo, odvzeli pa so mu tudi naziv kanonika. Decembra lani ga je sodišče v zadevi Betnava zaradi naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU obsodilo na dve leti zapora, na sodbo se je pritožil.

S finančnimi težavami mariborske nadškofije naj bi bil domnevno povezan tudi odstop Turnškovega predhodnika Franca Krambergerja, ki je odstopil leta 2011. Tega leta je Sveti sedež tudi uvedel poglobljen pregled in nekatere posebne ukrepe v mariborski nadškofiji.