Stres: Izven Slovenije je več pluralizma in manj totalitaristične ideologije

"Občestvo slovenskih katoliških vernikov se je na te žalostne dogodke odzvalo zelo zrelo in samostojno, z lastno glavo in s premislekom, z zavidljivo sposobnostjo razločevanja in poštenega ocenjevanja," je v zvezi z razkritjem finančnih težav mariborske nadškofije za STA ocenil danes upokojeni nadškof.

Po njegovem mnenju je predvsem ta drža vernikov in njihovih pastirjev odločilno vplivala na najnovejše odločitve Svetega sedeža glede njega in upokojenega nadškofa Marjana Turnška, ki je je z mesta mariborskega nadškofa odstopil takrat kot Stres z mesta ljubljanskega. "Tako je sedaj pri nas stanje v Cerkvi bolj stabilno, bi rekli v zdravniški govorici. To pa pomeni, da se lahko vrnemo k našim primarnim skrbem za krepitev krščanske vere najprej v nas samih in s tem tudi v našem okolju," je dodal.

Stres in Turnšek sta namreč nedavno iz Vatikana dobila sporočilo, da se lahko brez omejitev vključita v pastoralno življenje Cerkve na Slovenskem. Po odstopu sta se po navodilih iz Vatikana za eno leto umaknila iz javnosti in se lani vrnila k delu v slovenski Cerkvi.

Kot je že ob odstopu napovedal Stres, se je v času umika, ki ga je preživel tudi v Franciji, posvetil svoji ljubezni - filozofiji. "Bivanje v Parizu, kjer imam precej znancev, prijateljev in sošolcev, ki so zelo na tekočem glede tega, kar se danes dogaja na področju filozofije, sem porabil izključno za posodabljanje svojega filozofskega znanja," je navedel.

Pojasnil je, da je svojemu profesorju filozofije Janezu Janžekoviču obljubil drugo izdajo Filozofskega leksikona in da je bil čas umika "kot nalašč za tako drobno, redakcijsko in zamudno delo". "Je pa trši oreh in obsežnejša naloga, kot sem si mislil, zato nič ne napovedujem, delam pa," je dodal.

Stresa je na čelu ljubljanske nadškofije nasledil Stane Zore, za novega mariborskega nadškofa je bil imenovan Lojze Cvikl, s katerima se po Stresovih navedbah že dolgo poznajo, cenijo in spoštujejo. "V tem kratkem obdobju njunega delovanja kot nadškofa se je vse to pri meni samo še okrepilo. Med nami vlada popolno zaupanje in takšno bo tudi naše prihodnje sodelovanje," je prepričan.

Stres bo odslej rektor Katoliškega inštituta, dogodkov v zvezi z mariborskim problemom pa tudi ob vrnitvi v pastoralno življenje v Sloveniji ne komentira. Kot je pojasnil, ne čuti potrebe, da bi moral dopolniti ali popraviti, kar je povedal ob odstopu, prav tako s tem ne sme obremenjevati svoje prihodnje službe.

Ta vrsta dela, kot ga bo opravljal na inštitutu, mu je po njegovih ocenah "pisana na kožo", saj je tudi večji del svojega življenje in energije posvetil pedagoškemu in znanstvenemu delu na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. "Najprej sem samo obljubil, da bom prevzel predavanja iz filozofije, na osnovi tega pa je zatem prišel še predlog, da bi ob sedanjem majhnem prestrukturiranju Katoliškega inštituta prevzel tudi mesto rektorja, kot se odslej imenuje predsednik sveta," je pojasnil.

Po njegovih besedah je v primerjavi z večino nam primerljivih dežel katoliško šolstvo v Sloveniji zelo skromno. Medtem ko v sekularizirani in laični Franciji katoliško šolstvo zajema okrog 20 odstotkov šolarjev in je v porastu, v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem pa celo okrog 60 odstotkov, se pri nas delež giblje okrog enega odstotka.

Tudi katoliška univerza pri nas je "še vedno v povojih in ji zvezde niso naklonjene, kar pa ni razlog, da bi odnehali", meni Stres. Po njegovih besedah je dokazano, da pluralistična ponudba krepi kakovost in je edina v skladu z demokratičnim pojmovanjem vzgoje in izobraževanja. Državni monopol nad tem pomembnim področjem namreč povečuje nevarnost politizacije in ideologizacije šolskega prostora, je pojasnil.

Tudi sicer je kritičen do monopolov v družbi. Kot navaja glede družbenih razmer pri nas in v tujini, nikjer ni rožnato, povsod je čutiti nelagodje glede političnega razreda ter aroganco elit, ki imajo v rokah kapital in javna glasila.

Zaradi sorazmerne majhnosti Slovenije so po njegovih besedah monopoli pri nas toliko močnejši. "Zato je drugod več pluralizma in manj totalitaristične ideologije, več pripravljenosti na sodelovanje in manj izključujoče želje po obvladovanju vsega," je prepričan. Po njegovem mnenju lahko samo stvarna in spodbujajoča svoboda in demokracija pri nas sprostita in okrepita slovensko ustvarjalnost, saj je le v tem naša prihodnost. "Predvsem ali pa ravno zato se je drugod druga svetovna vojna že davno končala," je še dodal.