Stranke analizirajo rezultate volitev: kdo bo plačal za neuspehe?

Nekatere stranke bodo rezultate evropskih volitev pretresale v tem tednu. Včeraj sta se že sestali izvršilni odbor NSi, ki je dobila eno poslansko mesto, in predsedstvo SD, ki je dobila dve.

Kot je ob robu seje predsedstva SD dejal predsednik stranke Dejan Židan, so soglasno ocenili, da so dosegli zgodovinsko dober rezultat. "Tako dobrega rezultata stranka na evropskih volitvah, ne v odstotkih ne v absolutnem številu sprejetih glasov, še ni dobila, zato se državljanom in državljankam iskreno zahvaljujem," je v izjavi medijem v Cankarjevem domu povedal Židan.

Tistim strankam oz. listam, ki so ostale pred vrati Evropskega parlamenta, a zagovarjajo podobna stališča, kot jih sami, pa bodo ponudili možnost medsebojnega sodelovanja, je dodal.

V SDS, ki je na skupni listi z SLS zmagala in osvojila tri poslanske mandate, napovedujejo, da bodo resno analizo rezultatov opravili na svetu stranke v prvi polovici junija. Zadovoljna z rezultatom in dvema evropskima poslancema je tudi LMŠ.

Še bolj pa bodo razloge za neuspeh pretresale stranke, ki so ostale pred pragom Evropskega parlamenta. Ali bo to vplivalo tudi na notranja strankarska razmerja ter na širšo notranjepolitično dinamiko, bodo pokazali prihodnji tedni. Analize napovedujejo v Levici, še ta teden se bodo sestali organi SAB in SMC.

Prvak DeSUS Karl Erjavec pravi, da bodo opravili analize, a pretresov v stranki ne bo. Kot je dejal za STA, so pričakovali evropskega poslanca ter stavili na nosilca liste Igorja Šoltesa, a niso uspeli. Če pa bi delež glasov, ki so jim ga namenil volivci, primerjali s podporo z zadnjih volitev v DZ, je tokrat odstotek boljši.

Erjavec volilnega rezultata ne povezuje z interpelacijo, ki je bila vložena proti njemu. O odhodu z vrha stranke zaradi izida volitev ne razmišlja. V tej luči je komentiral tudi nekatere špekulacije, ki so se pojavile pred volitvami, da bi ga na vrhu DeSUS utegnil zamenjati Šoltes.

Rezultati evropskih volitev pa bodo nekoliko zamenjali sestavo domačega parlamenta. Na račun izvolitve Milana Brgleza v Evropski parlament bo SD v državnem zboru namreč izgubila enega poslanca, okrepila pa se bo poslanska skupina SMC. Ker je bil Brglez v DZ izvoljen na listi SMC, ga bo v poslanskih klopeh nasledil Dušan Verbič, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu. Stranki bosta tako po številu poslancev znova izenačeni, obe jih bosta imeli po deset.

Po evropskih volitvah DZ zapušča tudi Ljudmila Novak. Glede na volilne izide jo bo kot poslanka NSi nasledila biologinja in domžalska občinska svetnica Tadeja Šuštar, sicer tudi nekdanja podpredsednica podmladka NSi.

Nekdanji minister Žiga Turk pa je izstopil iz SDS. Izstopno izjavo je stranki poslal že v soboto, razlogov za to pa ni želel pojasniti. Prav tako je brez komentarja na vprašanje, ali se bo pridružil kateri drugi stranki, morda NSi, na listi katere je kandidiral na nedeljskih volitvah v Evropski parlament.

Dan po volitvah sicer odmevajo še odzivi nekaterih zunajparlamentarnih strank, ki opozarjajo predvsem na neenakovredno medijsko obravnavno med kampanji. V Dobri državi nad rezultatom niso presenečeni, saj ocenjujejo,da gre za logično posledico sistemskega medijskega favoriziranja ideološko usmerjenih strank, ki politično-ekonomsko nadzorujejo ključne medije v Sloveniji.

Volitve v Evropski parlament so bile po mnenju predsednika Gibanja Zedinjena Slovenija Andreja Šiška diskriminatorne, nesvobodne, nepravične, nepoštene in posledično tudi neveljavne. V stranki pa so po njegovem prepričanju glede na svoj finančni vložek in diskriminatorno obravnavo medijev dejansko zmagovalci volitev.

Za Zelene Slovenije so bile volitve, na katerih so dosegli 2,08-odstotno podporo, dober obet za naslednje parlamentarne volitve. Kot je sporočil predsednik stranke Andrej Čuš, jih veseli trend naraščanja podpore, Zeleni Slovenije pa nadaljujejo svojo pot do vrnitve v DZ. Čuš je spomnil, da so po delnih izidih med listami zasedli deveto mesto in prvo mesto med neparlamentarnimi strankami, prehiteli pa so tudi vladajočo SMC. Prepričani so, da bi ob enakopravnejši medijski zastopanosti dosegli še boljši rezultat.

Predsednik republike Borut Pahor pa je zadovoljen, da je bila udeležba na evropskih volitvah na evropski ravni opazno višja, na slovenski sicer manj, vendar vseeno boljša kot pred petimi leti. Kot je dejal, višja raven udeležbe daje demokratično legitimacijo Evropskemu parlamentu kot predstavniku vsega ljudstva. Zadovoljen je tudi, da so proevropske sile dobile potrebno podporo, da naprej razvijajo in krepijo skupen evropski dom.

Profesor na FDV Boštjan Udovič nizko volilno udeležbo v Sloveniji, ki je bila ponovno ena najnižjih v uniji, pripisuje temu, da Slovenci nikoli niso ponotranjili vstopa v EU. Po njegovi oceni kaže tudi na to, da Slovenci niso dorasli temu, da bi razumeli, da tudi oni odločajo o stanju v EU, da jih EU mora zanimati in da se večina odločitev ne sprejema na Šubičevi, ampak dejansko v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Slovenski volivci so tokrat svojo podporo sicer prepričljivo pokazala tudi s preferenčnimi glasovi, ki jih je oddalo 80 odstotkov. To je v Evropski parlament pripeljalo tudi nekatere poslance, ki so preskočili vrstni red na listah. To je denimo uspelo Brglezu iz SD in Francu Bogoviču s skupne liste SDS in SLS.

Nekatere izvoljene poslance pa so po številu preferenčnih glasov prehiteli kandidati, ki jim preboj v Evropski parlament ni uspel. Največ od teh je dobil kandidat DeSUS Igor Šoltes, ki je denimo prejel trikrat več glasov kot Klemen Grošelj, ki je bil izvoljen na listi LMŠ.

Največji delež preferenčnih glasov, dobrih 86 odstotkov, so sicer oddali volivci SAB, pri čemer jih je bila velika večina namenjena nosilki liste Angeliki Mlinar.

Neveljavne glasovnice pa sta oddala dva odstotka volivcev, kar je za dve odstotni točki manj kot pred petimi leti.