Revija Reporter
Slovenija

Po zakoniti poti ni mogoče zbrati »stotine milijonov evrov« in jih porabiti za volilne kampanje strank

Igor Kršinar

10. jan. 2018 6:31 Osveženo: 8:18 / 10. 1. 2018

Deli na:

Zakon o volilni in referendumski kampanji določa najvišji možni znesek, ki ga lahko posamezna politična stranka porabi v volilni kampanji: za plakate, oglase v medijih, organizacijo predvolilnih shodov, za svetovanje v volilni kampanji in podobno.

Stroški volilne kampanje na (predčasnih) državnozborskih volitvah 2014 niso smeli preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca oziroma volilnega kandidata v okraju, v katerem je bila vložena lista kandidatov, zato je najvišji dovoljeni znesek stroškov volilne kampanje znašal 685.790 evrov.

Približno toliko denarja bo lahko vsaka stranka porabila tudi na letošnjih (rednih) volitvah v državni zbor. Volilna kampanja se lahko financira s prispevki fizičnih oseb, ki pa ne smejo presegati desetih povprečnih mesečnih bruto plač na delavca v Sloveniji v preteklem letu – to je okoli 16.000 evrov. V gotovini so dovoljeni prispevki največ do 50 evrov, višji denarni zneski morajo biti vplačani preko bank, hranilnic in drugih pravnih oseb.

Zakon pa izrecno prepoveduje prispevke državnih organov, organov lokalnih skupnosti, pravnih oseb javnega in zasebnega prava ter samostojnih podjetnikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Prav tako so prepovedani prispevki tujih fizičnih in pravnih oseb.

Volilna kampanja se lahko financira s prispevki fizičnih oseb, ki pa ne smejo presegati desetih povprečnih mesečnih bruto plač na delavca v Sloveniji v preteklem letu – to je okoli 16.000 evrov.

Zakonitost financiranja volilnih kampanj preverja računsko sodišče, ki je tudi ugotovilo, da na parlamentarnih volitvah pred štirimi leti nobena izmed nastopajočih strank ni presegla zakonsko določenega najvišjega zneska.

Zbrana sredstva vsake stranke niso dosegla niti polovice tega zneska, redkokdaj tretjino. Še več, stranka, ki je na volitvah zmagala, SMC, je za volilno kampanjo porabila 89.835 evrov, drugouvrščena SDS 169.735 evrov, Desus in SD pa 237.929 evrov oziroma 246.954 evrov. Združena levica je porabila samo 26.734 evrov, NSI 172.966 evrov in Zavezništvo Alenke Bratušek 189.235 evrov. Precej več sta porabili SLS in Pozitivna Slovenija, ki sta ostali pred vrati parlamenta: SLS 231.552 evrov, PS pa 243.975 evrov.

Po zakonu o volilni in referendumski kampanji so stranke, ki so se uvrstile v parlament, upravičene do delne povrnitve sredstev za kampanjo, in sicer 0,33 evra na vsakega volivca, ki jih je obkrožil. Stranke, ki so dosegle več kot dva odstotka glasov, pa so upravičene do povrnitve dela stroškov kampanje v višini 0,17 evra na volivca. Zaradi skromne volilne kampanje je tako SMC dobila nazaj vsa sredstva, ki jih je porabila. Povrnili bi ji 99.515 evrov, če bi jih toliko zbrala.

Zakon določa, da se lahko povrne največ toliko, kolikor je stranka porabila. SDS so povrnili 59.747 evrov, Desusu 29.353 evrov, SD 17.242 evrov, ZL 17.222 evrov, NSI 16.119 evrov, Zavezništvu 12.636 evrov, SLS 5873 evrov, PS 4415 evrov in SNS 3267 evrov (ta je sicer porabila 9168 evrov).

VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24