"Sklep je bil sprejet na podlagi široke razprave, na podlagi tega, ali smo člani pripravljeni v tej stranki delovati, zasledovati program, ki je že leta in leta naš pokazatelj, in ali smo pripravljeni za to stranko tudi trdno garati. Člani so se odločili, da je Državljanska lista lahko pomemben političen dejavnik v Sloveniji," je po nocojšnjem kongresu v Dolenji vasi pri Cerknici, ki je bil za javnost zaprt, dejal Braniselj.
O včerajšnjem predlogu, da se stranka razpusti, je glasovalo 18 njenih članov. Po neuradnih informacijah jih je bilo več kot polovica proti temu predlogu. Da bi bil sklep sprejet, pa bi ga morali podpreti dve tretjini navzočih članov.
Strankin prvi predsednik Gregor Virant, po katerem je stranka nekaj časa tudi nosila ime, izjav za medije ni dajal, je pa glasoval za ukinitev stranke.
Kot je dejal Braniselj, se je Virant umaknil iz politike. "Presodil je, da je legitimna pravica članstva, da se odloči, kaj s to stranko početi," pojasnjuje.
Sedanje vodstvo DL - poleg Branislja sta podpredsednika še Saša Markovič in Alojz Selišnik, ki sta se tudi udeležila včerajšnjega kongresa - po Branisljevih besedah ostaja. "Predsednik je deklariran krizni manager in seveda ta stranka ta trenutek je v krizi, vendar glede na sklep, ki smo ga danes sprejeli, gremo naprej in Bojan Starman ostaja predsednik," je dejal Braniselj.
Kot razlog, da Starmana včeraj ni bilo na Notranjsko, Braniselj navaja, da je bil morda predsednik stranke zadržan. Kot pravi, sta se sicer pogovarjala še dan pred kongresom. Na vprašanje, kakšno odločitev o prihodnosti stranke je zagovarjal Starman, Braniselj odgovarja, da so se člani glede prihodnosti odločili na kongresu in da jih večina ni prišla z že izdelanimi stališči.
"Pomembno je, kakšna je bila klima. En sam človek vendarle ni stranka, to se pravi: če lahko delujemo kot ekipa, potem se seveda vsi tudi lažje odločimo, da v tej ekipi vztrajamo in nadaljujemo s svojim delom," je dejal.
Kot razlog za sicer majhno udeležbo na kongresu Braniselj navaja odročnost kraja in napovedano poledico na Notranjskem. Obenem tudi pravi, da je veliko članov svoje stališče sporočilo pred kongresom. O morebitnem povezovanju z drugimi strankami pa po Branisljevih besedah včeraj še niso govorili.
Na kongresu so se sicer seznanili tudi s finančnim stanjem stranke. Kot je že pred začetkom kongresa pojasnil Braniselj, so večino strankinega dolga odpravili, sredstva so prispevali člani; od okoli 18.000 evrov ga imajo še nekaj tisoč.
DL je nastala oktobra 2011, pred prvimi predčasnimi državnozborskimi volitvami. Ustanovili so jo ekonomisti in pravniki, zbrani okoli Gregorja Viranta. Ta je pričakovano postal tudi predsednik stranke, za nekaj časa ji je "posodil" tudi ime.
Stranka je bila ustanovljena z ambicijo, da volivcem ponudi alternativo delitvi na leve in desne ter s sredinsko politično držo pride v DZ, kar ji je tudi uspelo. Z več kot osemodstotno podporo in osmimi poslanskimi sedeži je leta 2011 postala četrta največja parlamentarna stranka. Virant pa je bil izvoljen tudi za predsednika DZ.
Na letošnjih evropskih volitvah je DL dosegla le dober odstotek podpore, kar je bil zanjo hud poraz, Virant pa je odstopil s položaja predsednika. Junija ga je nasledil Starman, na predčasnih parlamentarnih volitvah mesec dni pozneje pa je stranka z le 0,6-odstotno podporo izpadla iz DZ.