Hajni Blagne Dobra karma

Mlajši brat Helene Blagne že 40 let živi ...

I-rosvita pesek-pl004 Svet24.si

Morda pa je še čas za streznitev in lepše ...

ivan zidar pl Reporter.si

Vojna zakoncev Zidar (2.): Osebni stečaj Ivana ...

Janša in Pivec Svet24.si

Političarke, ki jih odnaša kljub zaupanju ...

Screenshot 2020-04-14 at 13.53.29 Necenzurirano

Ne STA, Urbanija pretaka javni denar v zasebne ...

Anne Hathaway Odkrito.si

Anne Hathaway odkrila svojega največjega ...

jožica in jože rožen Njena.si

Jože si želi Jožico, kaj pa na to pravi ona?

Slovenija

Stop zlorabam slovenskega socialnega sistema: nič več 8000 tujih "gradbincev" v Kranju ali 265 tujcev na enem naslovu?

Deli na:
Stop zlorabam slovenskega socialnega sistema: nič več 8000 tujih "gradbincev" v Kranju ali 265 tujcev na enem naslovu?

Hiša v Krškem, kjer naj bi bilo po evidenci upravne enote prijavljenih kar 265 stanovalcev. - Foto: Google Street View

MNZ napoveduje zajezitev zlorab slovenskega socialnega sistema, da se ne bi več ponavljali primeri kot iz Krškega, kjer je bilo na enem naslovu fiktivno prijavljenih kar 265 tujih državljanov. Ali z Gorenjske, kjer je denimo upravna enota Kranj v zadnjih štirih letih izdala za tujce kar osem tisoč dovoljenj za prebivanje in delo, večinoma na področju gradbeništva.

Na MNZ se že dlje časa posvečajo zajezitvijo fiktivnih prijav. Pravijo, da zakon o prijavi prebivališča iz leta 2016 že določa množico vzvodov, ki naj bi fiktivne prijave prebivališč preprečevali. Lani je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za preučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev, ki jo vodi MNZ. Vključena so ministrstva za notranje zadeve, delo, javno upravo in za okolje in prostor.

MNZ je že pripravilo novelo zakona o prijavi prebivališča, ki je v medresorskem usklajevanju. Ključni predlogi rešitev zoper fiktivne prijave so: ponovno se uvaja krajevna pristojnost. Posameznik bo lahko prijavil stalno ali začasno prebivališče samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja. Ne bo se moglo več zgoditi, da bi posameznik, ki s prijavo na eni upravni enoti ne bi uspel, to lahko izvedel drugje. Tudi stanodajalca se bo (kot že velja za posameznika) zavezalo, da ob prijavi navede resnične podatke. Za kršitev bodo določene visoke globe.

Ob vsaki prijavi prebivališča bo uradna oseba dolžna preveriti podatke o dejanski rabi dela stavbe, na katerega se prijava izvaja (ta mora biti stanovanjska) in uporabni površini ter številu že prijavljenih oseb na konkretnem naslovu. Podatki bodo uradni osebi, ki bo izvajala prijave, dostopni neposredno iz nepremičninskih evidenc geodetske uprave. Površinski standardi za prijavo prebivališča bodo predpisani s pravilnikom. Če osnovni bivanjski pogoji ne bodo izpolnjeni, bo po novem izveden skrajšan upravni postopek. Torej hitro odločanje.



Glede potrebnega znanja slovenskega jezika: z novelo zakona o tujcih se za izboljšanje vključevanja v slovensko družbo uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga združitve družine. Pred izdajo dovoljenja za stalno prebivanje (na podlagi neprekinjenega petletnega zakonitega prebivanja v Sloveniji) pa bo zahtevano znanje slovenščine na osnovni ravni A2. To pri tujcih zahtevajo tudi druge članice EU.

Glede predlogov, da naj se kot pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje določi osemletno neprekinjeno zakonito bivanje, kot je ureditev na Danskem, oziroma štiri leta po določenih pogojih: Danska ima glede tega v EU poseben status, pravijo na MNZ, saj ni bila udeležena pri področni direktivi, Slovenija pa je. Če bi torej upoštevali predlog, da se kot pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje določi osemletno neprekinjeno zakonito prebivanje, bi s tem kršili pravo EU.

V zvezi s predlogom za obvezno redno preverjanje dejanskega prebivanja opozarjajo, da to izvajajo upravne enote. Zakonodaja jih ne omejuje (jih pa niti ne zavezuje, kako pogosto naj bo preverjanje). A opozarjajo na kadrovsko podhranjenost upravnih enot. Te praviloma uvajajo ugotovitvene postopke, če so obveščene, da posamezniki na prijavljenih naslovih ne prebivajo, o čemer so jih dolžne obveščati tudi občine in CSD.

Loading...