Marca sprejeti zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 je namreč direktorjem zaporov omogočil, da so lahko za namene preprečevanja epidemije obsojencu za en mesec (z možnostjo podaljšanja) prekinili prestajanje zaporne kazni, če pri tem niso obstajali varnostni zadržki. Osebo so lahko tudi izpustili na prostost, če je imela do konca kazni manj kot šest mesecev in če za to ni bilo varnostnih zadržkov.
Na podlagi teh določb so v času epidemije predčasni odpust odobrili 79 zapornikom, 214 pa so izdali odločbe o začasni prekinitvi kazni zapora.
Do nedelje bi se moralo po okvirnih podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v zapor vrniti okoli 150 zapornikov, česar pa štirje niso naredili.
Povsem natančno število oseb, ki bi se morale do določenega dneva vrniti nazaj v zapor, je sicer po pojasnilih uprave težko navesti, saj se odločbe o prekinitvi kazni iztečejo na različne datume, tudi obsojenci jih prevzemajo različno. Zdaj, ko je epidemije uradno konec, bodo sicer direktorji odločbe o vrnitvi poslali vsem tistim, ki bi se jim začasna prekinitev iztekla po 31. maju. Po zakonu mora namreč direktor zapora v treh delovnih dneh od ugotovitve, da so prenehali razlogi za prekinitev, izdati odločbo o nadaljevanju prestajanja kazni.
Štirje zaporniki se po koncu epidemije niso vrnili v zapor
Do nedelje bi se moralo po okvirnih podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij v zapor vrniti 150 od 214 oseb, ki jim je bila zaradi epidemije odobrena prekinitev prestajanja kazni zapora. Pravočasno se niso vrnili štirje, zaradi česar so zoper njih uvedli postopek za razpis tiralice. Z njo so enega sicer že privedli nazaj.