Štirje mrtvi v strmoglavljenju balona, osem preživelih v kritičnem stanju

Med poškodovanimi, ki so jih sprejeli na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, so sprejeli tudi nekaj otrok, eden potrebuje intenzivno zdravljenje še naprej. Star naj bi bil okoli deset let. Sprejeli pa so tudi nekaj tujcev, eno Britanko in tri Italijane. Najmlajši poškodovani je star okoli deset let, najstarejši pa okoli 60.

Po besedah Kristana ima praktično vsak od oškodovancev opekline večje ali manjše stopnje, večina jih ima pa tudi zlome hrbtenice, medenice in spodnjih okončin. Pet od poškodovancev, ki jih zdravijo v UKC, še niso uspeli identificirati.

Dva od poškodovancev z opeklinami, ki nista bila življenjsko ogrožena, so zaradi prezasedenosti premestili v UKC Maribor. Sicer pa so jih s kraja nesreče pet odpeljali v novomeško bolnišnico, enega poškodovanca v jeseniško bolnišnico, enega pa v Celje, je pojasnil Kristan.

Namestnik predstojnika kliničnega oddelka za travmatologijo kirurške klinike Slobodan Macura, ki je koordiniral to reševanje, je povedal, da so v druge bolnišnice pripeljali lažje poškodovane, medtem ko so težje poškodbe oskrbeli v Ljubljani.

Ko so v UKC izvedeli za nesrečo, so takoj ustavili vse operativne programe in ostale aktivnosti v operacijskih dvoranah, tako da so imeli na voljo dovolj anesteziologov, kirurgov in drugega zdravstvenega osebja, pojasnjuje Kristan. Prav tako so na ta način prišli do dovolj operacijskih dvoran, nekaj so jih uredili v sobe za oživljanje. "Z relativno dobro organizacijo smo uspeli rešiti prve probleme," je dejal Kristan. Prvega poškodovanega so tako sprejeli v pol ure po nesreči, vse ostale v uri in pol.

Pri oskrbovanju in zdravljenju poškodovanih v balonarski nesreči je tako po njegovih besedah sodelovalo vsaj 40 zdravnikov s svojimi ekipami. Sicer pa Macura pojasnjuje, da so tudi drugi zdravniki, ki v tem času niso bili v službi, poklicali v UKC in se ponudili v pomoč. Pomagali so tudi zdravniki iz drugih oddelkov.

Poskrbeli so tudi za svojce, ki so jim dali na voljo prostor, v katerem jim nudijo vodo, psihološko in zdravstveno oskrbo.

Vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Andrej Fink pa je pojasnil, da so prve ekipe reševalcev na kraj nesreče prišle v desetih minutah. Sicer pa so morali reševalci delovati na štirih prizoriščih. Nesreča torej ni bila samo na eni lokaciji, ampak je bil dogodek razpršen na štiri različne lokacije, razdalja od enega do drugega pa je po Finkovih besedah znašala okoli kilometer.

Ker se je nesreča zgodila na barju, je to predstavljalo za reševalce določen problem, saj so morale reševalne ekipe iti do ponesrečenih peš. Zato kar nekaj časa niso imeli podatka, koliko je težko in koliko lažje poškodovanih.

Sicer pa so po Finkovih besedah skupno na kraj dogodka poslali devet reševalnih vozil reševalne postaje UKC Ljubljana, vodjo izmene reševalcev na motorju in 12 ekip iz sosednih enot nujne medicinske pomoči. Vse skupaj je bilo na kraju nesreče 21 reševalnih ekip. Vodja izmene je bil motorist, kar je zadostovalo za obvladovanje nesreče takšnega obsega. V intervenciji sta sodelovala tudi dva helikopterja, eden je bil pozneje odpoklican, ker ni bilo potrebe v tistem času za premestitev bolnika v drugo bolnišnico. Po Finkovih besedah težav pri reševanju razen pričakovanih ni bilo.

Nesreča se je zgodila danes malo pred 8. uro zjutraj. V nesreči so umrli štirje ljudje, našli pa so tudi vse pogrešane. V košari strmoglavljenega balona je bilo 32 ljudi - 30 potnikov ter pilot in kopilot.

Po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor sta se v zadnjih desetih letih zgodili še dve balonarski nesreči. Junija 2002 je na Ptuju strmoglavil toplozračni balon, vzrok za nesrečo pa je bila eksplozija nezgorjenega plina. Devet poškodovanih so takrat prepeljali v mariborsko oz. ptujsko bolnišnico, med njimi so trije dobili hujše opekline.

Druga zabeležena nesreča toplozračnega balona se je v Sloveniji zgodila leta 2006.

Balonar Darko Kralj: Let ob napovedani nevihti je bil nepotreben

Nevihte so bile danes napovedane, zato je bilo leteti v takšni situaciji popolnoma nepotrebno, je za STA povedal balonar in učitelj letenja Darko Kralj. Kot je pojasnil, pred nevihto v zraku horizontalni in vertikalni tokovi majejo balon, zato gre ogenj namesto le v kupolo na vse strani.

Po Kraljevih besedah so tokovi, gibanje balona in ogenj botrovali današnji nesreči balona pri Ižanski cesti. Kot je dejal, velja balon v letalstvu za eno najbolj varnih plovil, vendar se nesreče dogajajo.

"Mi v resnih balonarskih šolah dajemo poudarek varnosti letenja in v to spada tudi priprava na polet. Očitno se je danes v Ljubljani dogajalo nekaj, da je balonarje, ki so leteli, presenetila nevihta," je dejal in dodal, da balonarji v okoliščinah, ko ne vedo, kaj se bo dogajalo v zraku, polet odpovejo.

Kralj je pojasnil, da je pred poletom z balonom potnike treba seznaniti, kako ukrepati v primeru nesreče ali drugih dogodkov med poletom. "Najmanj, kar bi morali, je počepniti v košaro balona, sploh v tako velikem balonu kot je bila ta, kajti v košari si še najbolj varen. Vsako skakanje iz košare pomeni potencialno nesrečo, ker gre balon potem še bolj v zrak in ne na tla, saj izgublja težo," je dejal in poudaril, da pa ne more reči, kaj se je dogajalo pri današnji nesreči.

Pred poletom je po Kraljevih besedah treba dan prej preveriti tudi meteorološko situacijo, ki jo je treba nato obvezno preveriti tudi na dan poleta. "Poklicati je treba avtomatsko meteorološko postajo, predvsem zaradi vetra, pogledati globalno meteorološko situacijo, poznati mikroklimatske pogoje na terenu, kjer letiš. To so osnovni pogoji, preden se sploh odpraviš na polet," je pojasnil. "Ker se je današnja fronta videla že zjutraj na satelitskih posnetkih in radarskih slikah, je toliko bolj neverjetno, zakaj so se sploh odločili za polet," je dodal.

Oseba lahko licenco za letenje z balonom po njegovih besedah dobi na enak način kot licenco za letenje z letalom, je povedal Kralj. Po njegovih besedah je treba obiskovati balonarsko šolo ter obvladati teorijo, kjer je poudarek na meteorologiji in na teoriji letenja. "Na drugi strani je potem praktični del šolanja, kjer dajo kandidati skozi vse postopke v sili, da znajo pravilno reagirati. In če so tako usposobljeni, se naj takšne zadeve ne bi dogajale," je še pojasnil.