Štiri bolnišnice bodo sprejemale okužene oskrbovance iz domov za starejše

Negovalni covid oddelki so namenjeni pomoči socialno-varstvenim zavodom. Na oddelke bodo začasno sprejeli tiste oskrbovance iz domov, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom, a niso zboleli, torej zaradi covida-19 ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, je v včerajšnji izjavi medijem povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jerneja Farkaš Lainščak.

S tem bodo omogočili domovom, kjer bodo okužbe, da se bodo lahko organizirali in vzpostavili izolacijske cone, torej sivo cono za sume na okužbo in rdečo za potrjene okužbe. V bolnišnice bodo oskrbovance premestili za dva ali tri dni.

V omenjenih štirih bolnišnicah imajo na voljo za te oskrbovance skupaj 50 postelj. Po izbruhih okužbe v domovih za starejše občane so v šempetrski bolnišnici na negovalni oddelek sprejeli osem oskrbovancev iz vipavskega doma, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor pa enega iz hrastniškega, je dejala Farkaš Lainščkova. Poleg tega se v UKC Maribor en oskrbovanec iz hrastniškega doma zdravi na infekcijskem oddelku.

Po potrebi bodo število postelj tudi povečevali, najprej verjetno znotraj teh štirih bolnišnic, nato pa še z vzpostavljanjem negovalnih covid oddelkov v drugih regionalnih bolnišnicah glede na lokacije izbruhov.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so ob tem opozorili, da bo ob več izbruhih oziroma okužbah v domovih taka rešitev premalo. Zato zahtevajo, naj se za okužene oskrbovance, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, zagotovijo ustrezne zunanje enote.

Kot je v izjavi za medije opomnila Stanka Vozlič iz skupnosti, veljavna zakonodaja s področja preprečevanja nalezljivih bolezni ob okužbi zahteva osamitev v zdravstveni ustanovi, kar pa socialnovarstveni zavodi niso. Nedavno sprejeta odredba, ki osamitev dopušča tudi v domačem okolju in socialnovarstvenih zavodih, pa je po njenih besedah v nasprotju z zakonodajo. "Ne moremo izvesti tega, kar od nas zakonodaja zahteva in to je prevelika odgovornost," je opomnila.

Po njeni oceni je to, da okuženi stanovalci, ki nimajo hudih zdravstvenih težav, ostanejo v domovih, za zdravstvo najbrž najcenejša možnost. "Nihče pa se ne vpraša, ali imamo domovi tehnične, prostorske ali kadrovske zmožnosti za izvrševanje predpisov," je izpostavila Vozličeva. Opozorila je, da vzpostavljene cone za ločevanje okuženih stanovalcev od zdravih marsikje ne izpolnjujejo predpisanih zahtev.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedajo kadrovskih in drugih stisk v socialnovarstvenih zavodih, je ob robu včerajšnjega sestanka, na katerem so dopolnjevali protokol ravnanja v primeru okužbe v teh ustanovah, dejal državni sekretar Cveto Uršič. Pogovore bodo nadaljevali tudi v prihodnjem tedne, protokole pa želijo pripraviti do avgusta. Ob tem imajo v mislih tudi različne potrebe, ki jih imajo v domovih za starejše, centrih za usposabljanje ali drugih oblikah socialnovarstvenih zavodov.

"Iščemo najustreznejšo pot, kako tistim z resno zdravstveno težavo omogočiti premestitev v bolnišnico, drugim pa v prilagojeni obliki še naprej omogočiti bivanje v zavodu," je napovedal Uršič. Opomnil je, da premestitev zaradi drugih težav posameznika, kot so na primer motnje v duševnem razvoju ali demenca, ni vedno ustrezna rešitev.

"Na eni strani imamo zdravstveno stroko, ki jasno pove, kakšni naj bi bili protokoli, na drugi strani pa imamo skupnost, ki pozna konkretne prostorske in kadrovske pogoje. Iščemo pot, ki bo najbolj primerna za uporabnika, da mu bosta zagotovljena varnost in zdravje," je zatrdil Uršič.

Na ministrstvu se zavedajo tudi kadrovskih težav, ki pa niso posledica izključno epidemije, ampak so se kopičile v zadnjem desetletju. Ob tem je spomnil na sredstva v višini 31 milijonov evrov, ki jih četrti protikoronski zakon namenja za kadrovsko krepitev socialnovarstvenih zavodov, a kot pravi Uršič, se ta primanjkljaj ne bo rešil čez noč.

Poleg tega je zaposlene treba ustrezno usposobiti. Po besedah Uršiča bo ministrstvo za zdravje v naslednjem tednu okrepilo izobraževanje strokovnih delavcev, glede pomoči dodatnega kadra pa se ministrstvo dogovarja tudi z lokalnimi institucijami.

Za zdaj pa domovi za starejše nimajo težav z zaščitno opremo, ki jo imajo po informacijah ministrstva trenutno dovolj, a bo zaloge na dolgi rok treba dopolnjevati. Po besedah Uršiča rešujejo tudi vprašanje opreme za posebne skupine delavcev, na primer za izvajalce pomoči na domu.