Revija Reporter
Slovenija

Starman: Hrvaška Sloveniji dolguje140 milijonov evrov

12. avg. 2010 10:44 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Hrvaška naj bi bila Sloveniji še vedno dolžna najmanj 140 milijonov evrov brez upoštevanja obresti od leta 1999, pravi koprski odvetnik Daniel Starman za današnje Delo. Gre za neporavnane račune zaradi menjave premoženja železniškega gospodarstva Slovenije in Hrvaške.

Hrvaška naj bi bila Sloveniji še vedno dolžna najmanj 140 milijonov evrov brez upoštevanja obresti od leta 1999, pravi koprski odvetnik Daniel Starman za današnje Delo. Gre za neporavnane račune zaradi menjave premoženja železniškega gospodarstva Slovenije in Hrvaške.

Starman je bil konec leta 1997 predsednik nadzornega sveta slovenskega sklada za sukcesijo in kot je dejal za Delo, je tedaj izvedel, da je Hrvaška iz naslova železnic Sloveniji dolžna tedanjih 277,8 milijona nemških mark.

Kot so za Delo pojasnili na direktoratu za železnice in žičnice ministrstva za promet, je do nesorazmerja v delitvi železnic prišlo ob zamenjavi v Istri in na območju Pomurja. Železniške proge na območju Istre in proga Šapjane-Reka so namreč v času bivše Jugoslavije organizacijsko sodile v sestav Železniškega gospodarstva (ŽG) Ljubljana, glede na dogovor prometnih ministrstev 4. oktobra 1991 pa so pripadla hrvaškemu železniškemu podjetju (HŽP). Slovenija pa je v zameno dobila železniško postajo v Lendavi in progo Lendava-Mursko Središče.

Pod HŽP je prešlo tudi devet lokomotiv in osem vlakov, pa tudi 672 delavcev in 59 službenih stanovanj. Slovenske železnice so v Istri prodale tudi 207 stanovanj, lahko pa so obdržale počitniške domove na Hrvaškem, ki so jih zgradile same.

Kot piše Delo, so pri tej asimetrični menjavi izračunali, da je vrednost trajnega kapitala preračunano znašala 37,4 milijona evrov, odprt pa je ostal še zahtevek ŽG Ljubljana za povračilo kritja izgub istrskih prog v obdobju 1974-1991 v skupni višini 104,7 milijona evrov. To pa je zdaj del nasledstvenega vprašanja po nekdanji Jugoslaviji, ki ga bo potrebno še rešiti v okviru nasledstvenega sporazuma, so pojasnili na zunanjem ministrstvu.