Šrot spodbija tudi drugo obsodilno sodbo za štiri leta in dva meseca

Ljubljansko okrožno sodišče je Šrota novembra lani obsodilo, ker je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško.

Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva so šla za poplačilo prevzema pivovarne.

Izreklo je tudi enotno kazen za obe obsodbi, in sicer devet let in devet mesecev zapora, zaradi česar so Šrota tudi premestili na zaprti oddelek zapora na Dobu. Šrotov odvetnik pa je pritožbo napovedal takoj po sodbi, pritožbo pa sta vložila tudi nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in družba Atka-Prima.

Rutarja je sodišče zaradi pomoči pri zlorabi položaja obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora, Atka-Prima pa je odgovorna za zlorabo položaja, zato mora plačati 50.000 evrov denarne kazni. Sodišče je medtem nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe o pomoči pri zlorabi položaja. .

Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar meni, da je sodišče zagrešilo več bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kazenskega zakonika ter da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, poroča Delo. Med drugim je v te dni vloženi pritožbi zapisal, da je bila sprememba obtožbe na samem koncu dokaznega postopka nedopustna, saj je bila obramba postavljena v položaj presenečenja, s tem pa je bila kršena obdolženčeva pravica do poštenega postopka.

Ker je sodišče zavrnilo zaslišanje predsednikov uprav bank Hypo-Alpe Adria in NKBM v zvezi s podaljševanjem kratkoročnih kreditov družbi Infond Holding, pa je po mnenju zagovornika kršilo Šrotovo ustavno pravico do izvajanja razbremenilnih dokazov, saj bi lahko obramba z njihovim zaslišanjem potrdila, da banke v spornem obdobju niso imele namena odpoklicati posojil, piše Delo.

S sodbo se namreč ugotavlja, da je Šrot vedel, da banke junija 2009 kratkoročnih posojil ne bodo podaljšale, in je zato kaznivo dejanje storil naklepno.