Sramotno: to je luknja, v katero so v Kamniku strpali gorske reševalce

V Sloveniji v 17 društvih oz. postajah Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) deluje okoli 750 gorskih reševalcev. Od tega jih je največ v Gorski reševalni službi (GRS) Ljubljana, sledita tolminska in kranjska služba. Število posredovanj gorskih reševalcev se iz leta v leto povečuje. Še leta 2013 so jih našteli 392, v lanskem letu pa kar 537, so za STA pojasnili v zvezi.

Za hitro in uspešno posredovanje društva poleg opreme potrebujejo primeren prostor s skladiščem za opremo, garažnim prostorom za vozila, prostorom za sestanke in sanitarijami. Pristanek helikopterja v neposredni bližini ni pravilo, ker za to ni povsod možnosti, je za STA pojasnil predsednik GRZS Janez Rozman. Lastniki so v glavnem lokalne skupnosti in Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR). V veliko primerih pa si gorski reševalci delijo prostore z gasilci, je dodal.

Ker so prostori večinoma najemniški, pa se večina društev srečuje s prostorsko problematiko, je opozoril. To povečini rešujejo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in z URSZR, ki je lani z oddajo lastnih prostorov denimo rešila prostorski problem tolminskih gorskih reševalcev.

Kamniški reševalci zaradi odpovedi najemne pogodbe v bivalne zabojnike

Pred večjim izzivom glede pogojev za delovanje pa so se z novim letom znašli v kamniškem društvu. Zaradi izteka pogodbe so se morali namreč izseliti iz prostorov na podstrešju tamkajšnje veterinarske ambulante, kjer so gostovali več kot 15 let.

Kot je za STA poudaril podpredsednik društva GRS Kamnik Simon Kurinčič, so z občino že nekaj let pred tem iskali novo lokacijo, a ustrezne niso našli. Med drugim je izpostavil, da bi morala parcela imeti tudi prostor za pristanek helikopterja.

Začasno rešitev so kamniški gorski reševalci po novem letu našli na območju nekdanje smodnišnice, kamor so za namen opravljanja dejavnosti postavili in opremili štiri bivalne zabojnike, ki jim jih je odstopila civilna zaščita.

Omenjena lokacija v severnem delu nekdanje smodnišnice oz. Kemijske industrije Kamnik se je sicer že pred časom izkazala za najprimernejšo. Zato je društvo z lastnikom že sklenilo pismo o nameri, da bi severni del parcele odkupili. Kot je opozoril Kurinčič, pa bodo morali z začetkom gradnje objekta na parceli počakati na sprejetje občinskega prostorskega načrta.

Za novo poslopje že zbranih 110.000 evrov

Na kamniški občini so s problematiko seznanjeni. Kot so pojasnili, so že v letu 2008 v občinskem podrobnem prostorskem načrtu predvideli prostor za gradnjo objekta, ki bi bil namenjen tudi gorski reševalni službi, a se je izkazalo, da predvidena površina ni primerna za njihovo dejavnost. Zato so začeli iskati alternativo in jo našli na območju nekdanje smodnišnice.

Že leta 2014 so sicer začeli zbirati tudi sredstva za gradnjo objekta in do konca lanskega leta se je v posebnem skladu v ta namen nabralo nekaj več kot 110.000 evrov, so dodali.

Ne glede na to, da služba gorskega reševanja ni organizirana kot lokalna javna služba, se namreč zavedajo, da je izvajanje takšne službe v javnem interesu, in to ne le v interesu občanov kamniške občine, pač pa v splošnem javnem interesu, so še navedli za STA.

Krovna zveza za sistemsko rešitev prostorske problematike gorskih reševalcev

Kljub tej začasni rešitvi in tudi ob morebitni trajni naselitvi kamniških reševalcev v nove prostore, pa na sistemski ravni problematika ostaja. Podpredsednik GRS Kamnik Kurinčič je ocenil, da bi se za rešitev te problematike na sistemski ravni morala pri pristojnem ministrstvu za obrambo zavzeti krovna GRZS. Zagotavljanje prostorov za gorske reševalce bi moralo biti po njegovem mnenju predvideno v zakonu, kot je za gasilce.

Da bo prostorska problematika njihovih društev izpostavljena v okviru razprav o dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, pa je za STA že napovedal tudi Rozman.

Morebitne zakonske spremembe za zdaj na ministrstvu za obrambo še niso v pripravi. Se pa tudi na ministrstvu, kot so pojasnili za STA, zavedajo potrebe po posodobitvi zakonodaje.