Dokumentarec o takoimenovani Jugoslovanski ljudski armadi urednika in novinarja RTV Slovenija Valentina Areha, ki je tudi vojni dopisnik, je neznansko razburil mnoge častilce JLA, komunizma in Jugoslavije. Areh je namreč v dokumentarcu, ki ga je predvajala RTV Slovenija, nazorno prikazal, kaj je jugo soldateska v resnici bila: na prvem mestu največja represivna zaščitnica totalitarnega komunističnega režima.
Zanjo je šlo kar 20 odstotkov bruto domačega proizvoda, oficirji v tej armadi pa so bili deležni mnogih privilegijev. Praktično vsi so bili člani partije, celo najbolj indoktrinirani člani, med katerimi jih je velik del po božje častil svojega doživljenjskega poveljnika Josipa Broza Tita.
Ravno slednji je po ugotovitvah slovenskega ustavnega sodišča najbolje predstavljal režim, za katerega je bilo značilno sistematično kratenje človekovih pravic in kruto obračunavanje z nasprotniki režima. Jugovojska je bila v zločinu nad vojnimi ujetniki in civilisti leta 1945 rojena in v zločinu agresije na Hrvaško (spomnimo se Vukovarja) je bila tudi razformirana.
Med častilci komunizma, Jugoslavije in Tita je tudi nekdanji polkovnik v jugovojski in kasneje v Slovenski vojski Milan Gorjanc. Slednjega slovenski dominantni mediji razglašajo za velikega vojaškega strokovnjaka, zaradi česar je pogosto gost v oddajah na vojaške teme.
Upokojenega polkovnika Gorjanca je dokumentarec o JLA tako razbesnel, da je na TV Slovenija naslovil daljše pismo, v katerem utemeljuje, da je Arehovo “novinarsko rokodelstvo visoko preseglo očeta sovražne propagande, katerega reklo je bilo, da tisočkrat ponovljena laž postane resnica.”
Na začetku svojega dopisa se polkovnik Gorjanc celo norčuje iz slovenskega praznika Dneva suverenosti (v spomin na 25. oktober 1991, ko je našo domovino zapustil še zadnji pripadnik agresorske jugovojske). Tako pravi, da je “na Dan suverenosti celotna slovenceljska srenja vzhičeno slavila odhod zadnjega vojaka osovražene JLA iz dežele na sončno strani Alp”. Dodaja, da je JLA odšla sama in ni bila izgnana.
Nato polkovnik preide na dokazovanje, kako sodobna da je bila taktika JLA, pri čemer se pohvali, da je bilo njegovo teoretično delo za čin generala (ki ga ni nikoli dosegel) jugoslovanski odgovor na ameriško zračno- kopensko strategijo, v kateri so bili nosilci ameriški helikopterji apache. Gorjanc gre celo tako daleč, da je gradnjo Titovih 26 megabunkerjev po državi, ki so stali 90 milijard dolarjev, razložil v smislu razvoja gradbeništva in zaposlitev delavcev!?
Trdi, da je bil jugoslovanski tank M84 učinkovitejši od ameriškega abramsa, nemškega leoparda in sovjetskega T-72.V svoji ideološki zaslepljenosti ugotavlja, da so uvožena demokracija in z njo vpreženi nacionalizmi JLA obrnili proti sami sebi- jugoslovanskim narodom- ter nadaljuje, v kako slabih razmerah, da so živeli visoki oficirji z njim vred. Obregnil se je tudi glede Arehovega izraza, da je bila Kontraobveščevalna služba jugovojske (KOS) vojaška udba, češ da je bila vojna služba varnosti. Gorjanc že ve, saj je bil tudi sam oficir KOS, vojaške različice politične policije udbe.
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev Lado Ambrožič je Arehu preposlal Gorjančev protest, pri čemer je Areh na začetku odgovoril, da ima vsak pripadnik JLA pravico do svojega mnenja, vključno s tistimi, ki ob izbruhu vojne za Slovenijo drugače kot mnogi drugi slovenski oficirji v JLA niso prestopili na slovensko stran, kot na primer polkovnik Gorjanc.
Nadaljuje, da je iz komentarjev Gorjanca razvidna miselnost jugoslovanskih oficirjev in popolno nerazumevanje modernega načina bojevanja, ki je predstavljeno v številni vojaški strokovni literaturi. Od tod tudi napovedi Gorjanca, da bo Kosovo za Američane novi Vietnam in da bo Vojska Srbije zelo težak nasprotnik zvezi Nato leta 1999. Trditve glede tanka M- 84, češ da je bil boljši od ameriškega abramsa in nemškega leoparda, je Areh opredelil kot produkt jugoslovanske propagande.
Gre za tipičen primer pomanjkljive stopnje izobrazbe JLA oficirja, med katerimi pa so bili nekateri v resnici tudi izobraženi, pravi Areh. Na koncu novinar besede oficirja, da je državni praznik Dan suverenosti praznovala slovenceljska srenja, označi za žalitev velike večine Slovencev, ki so nastopili proti JLA, za tiste, ki so se borili za domovino (vključno z Arehom) in posebej za žrtve osamosvojitvene vojne.
Lahko se vprašamo, kdo je polkovnik Milan Gorjanc: med drugim je bil v jugoarmadi načelnik štaba pehotnega polka v Postojni, poveljnik pehotnega polka v Novem mestu, namestnik poveljnika divizije v Postojni, njegov zadnji in tudi najvišji položaj pa je bil načelnik štaba korpusa JLA v Užicah v Srbiji. Na tem položaju v JLA je tudi dočakal in počakal ves čas vojne za Slovenijo!
Na slovensko stran je prestopil šele avgusta 1991, pri čemer sam poudari, da je to storil na lastno zahtevo in da iz jugovojske ni dezertiral. Pozor, hvali se torej s tem, da v času vojne za Slovenijo ni “dezertiral” iz agresorske JLA! In takšna oseba je kasneje v generalštabu slovenske vojske zasedla položaj načelnika za usposabljanje in izobraževanje ter kasneje načelnika centra vojaških šol… Bil pa je Gorjanc tudi najbolj zvest vojak revolucije: v času slovenskega osamosvajanja je bil od 1986 do 1990 kot visok oficir JLA v Centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, kar ga uvršča med najbolj okorele branilce totalitarnega režima.
Vas morda še čudi, zakaj ga je dokumentarec o resnični podobi JLA tako razbesnel?
