Večina obiskovalcev je prišla iz Hrvaške, pa tudi iz Avstrije. Številni mladi obrazi so z zanimanjem prisluhnili besedam starejših, kako je v breznu končal njihov svak, pa sestra, oče in mati….se pred železnimi vrati vhoda v Barbara rov za hip ustavili, položili cvetje in prižgali svečo. Kruta je resnica o početju revolucionarnih zmagovalcev, ki so poražencem namenili smrt na način, skregan z vsemi civilizacijskimi normami.
Spominsko mašo je z hrvaškim in avstrijskim škofom Bogovićem in Capelarijem daroval nadškof dr. Marjan Turnšek. V pridigi je spomnil, da si ni nikoli predstavljal, da bo v živo videl svetopisemske podobe trpljenja, pa jih pred Barbara rovom doživlja v vsej njihovi krutosti. Zato si zatajene žrtve zaslužijo spodoben pokop, kajti le takrat bodo v naši zavesti znova oživele obrazi in imeni.
Spominske slovesnosti pred Barbara rovom so po besedah državnozborskega poslanca Branka Grimsa pomembne tudi kot opozorilo, da se kaj takega več ne sme zgoditi. Zločin ostane zločin, zato tega nič in nihče na svetu teh grozot ne more opravičiti. Za zločine, storjene pri Hudi Jami ni izgovorov, je še poudaril Grims. Redkokatero svetopisemsko berilo je tako pomenljivo, kot je iz knjige preroka Ezikiela, ki se dotika največje skrivnosti življenja, smrt in trpljenje, je v svojem nagovoru dejal dr. Boštjan M Turk. Poklicani smo, da na osnovi tega ohranjamo in negujemo spomin na žrtve, umrle v najhujšem trpljenju.
Zbrane je nagovoril tudi hrvaški zgodovinar, avtor Črne knjige komunizma na Hrvaškem dr. Josip Jurčević. Pred Barbara rov prihajamo zato, da se spomnimo žrtev, ki so bile zamolčane dolgih 44 let. Zločin nad njimi se ni zgodil le takrat, temveč je trajal vseh 44 let vse dotlej, dokler Roman Leljak ni obelodanil resnice o Barbara rovu, o več kot 3000 ljudeh, za enajstimi pregradami živih zakopano v globine rudniškega jaška, kjer so umirali v najhujših mukah.
Vseh teh 44 let njihove duše niso mogle najti mir, je še povedal Jurćević. »Na tak način se vse do današnjih dni krši temeljna človekova pravica, pravica do dostojnega pokopa. Upamo lahko, da bodo posmrtni ostanki žrtev kmalu preseljeni v skupno grobnico, kjer bodo duše pomorjenih našle svoj mir, mi pa kraj, kamor se bomo prihajali poklonit njihovemu spominu,«je sklenil dr. Josipi Jurčević.
Roman Leljak, predsednik društva Huda jama, pa se je vprašal, ali smo zgodovinsko zamudili z razkritjem žrtev Hude jame in drugih povojnih morišč v Sloveniji, kajti z razkritji zločinov in zločincev se morda Ovčara, Srebrnica in druga morišča na tleh bivše Jugoslavije morda ne bi zgodile.
