Na uradni strani vlade piše, da je ta strateški svet nastal v želji po dvigu ravni komuniciranja, spoštljivemu dialogu in odpravi sovražnega govora. Salve smeha so utihnile, ko so ljudje spoznali, da kralj misli resno. Po samohvali Goloba so moči združili civilne iniciative oziroma stroka ter ustrezne vladne strukture, predstavniki pristojnih ministrstev. To pomeni, da gre za politični pogled na problematiko.
In to pomeni, da je strateški svet de facto politični organ, podaljšana lovka aktualne oblasti. Vladi se o konkretnih reformah, nujnih za napredek države, niti ne sanja, pa se ves čas opira na medijsko spinanje in skuša pozornost javnosti od praznih obljub preusmerjati na trivialnosti, kakor bi kanila najprej reformirati obnašanje slovenskega naroda.
Sovražni govor sicer ni trivialnost. Je resen problem, ki ga je pravnik dr. Matej Avbelj že pred leti izpostavil v analizi za IUS-INFO kot vrsto izražanja, ki ne uživa ustavne zaščite. Po njegovem mnenju je sovražni govor onkraj meja svobode izražanja, vsebina je nevredna ustavne zaščite, namen takega govora je širjenje sovraštva in sprožanje nasilja.
"Vloga strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora je lahko le svetovalna pri pripravi abstraktnih zakonodajnih rešitev, nikakor pa se ne more spremeniti v sodnika o konkretnih primerih. V slednjem primeru bi namreč lahko sam organ prestopil mejo pristojnosti in posegel v ustavno zavarovano svoboščino,« je posebej za Reporter obrazložila dr. Barbara Toplak z Alma Mater Europaea.
Človek z drobtinico razuma se vpraša, kam gremo? Mar verbalni delikt ni stvar preživetega režima? Se vam ne zdi, da uvedba sovraštvenega govora ogroža svobodo izražanja? Mar strateški svet ni Pandorina skrinjica sovraštva in sovraštvenosti, ki jo vladna politika uporablja v bitkah z opozicijo? Kako naj avtor ohrani avtonomijo in načela, če nad njim bedi vladna represija?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
