Sodni svet bo "analiziral" sodnike s pravosodnim izpitom iz nekdanje SFRJ

Na današnji seji so sprejeli tudi več sklepov, s katerimi želijo povrniti zaupanje javnosti v pravosodje, predvsem v luči zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih ter omogočiti neodvisno in nepristransko odločanje. Vladi, ministrstvu za pravosodje, Vrhovnemu sodišču in Sodnemu svetu so med drugim predlagali, da pripravijo zakonske rešitve, ki bodo omogočale preglednost dela sodstva, njegovo večjo učinkovitost, skrajšanje postopkov ter zagotavljale ustrezno obliko nadzora nad vsemi, tudi procesnimi odločitvami vseh sodišč v Sloveniji.

Zahtevo za sklic nujne seje odbora z obravnavo točke o izvajanju načela pravne države z vidika učinkovitosti, nepristranskosti in neodvisnosti pravosodja v Sloveniji so vložile poslanske skupine SDS, NSi in SNS. Kot so predlagatelji navedli v zahtevi za sklic seje, so se zanjo odločili, "ker se zdi, kot da v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih ni videti napredka na področju učinkovitosti in neodvisnosti sodstva".

Po njihovih navedbah Slovenija izboljšanja ne dosega niti pri zmanjšanju števila sodnikov na prebivalca niti pri doseganju časovnih standardov sodnih zadev. Prav tako k zaupanju v sodstvo in sodnike "ne pripomorejo ugotovitve, da je nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča (Branko Masleša, op. p.) brez ustrezne pravne izobrazbe na tako pomembni funkciji deloval v domala vseh senatih, ki so sodili o medijsko, pravno in politično zelo pomembnih in občutljivih zadevah," so predlagatelji med drugim navedli v sklicu seje.

Poslanec SDS Dejan Kaloh je na seji uvodoma predstavil rezultate EU Justice Scoreboard za leto 2020, ki prikazuje delovanje sodstva na treh različnih področjih - učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti. Kot izhaja iz poročila, je Slovenija četrta po stroških za sodišča v EU in prva po številu sodnikov na sto tisoč prebivalcev. "Številčnost še vedno ne prispeva k zaupanju javnosti v sodstvo," je ugotavljal Kaloh. Dotaknil se je tudi vprašanja diplome nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. Čeprav je Masleša v sredo javnosti pokazal dokumente, ki pričajo o njegovi izobrazbi in pravosodnem izpitu, je Kaloh vztrajal pri trditvi, da še vedno obstaja upravičen dvom v pravno veljavnost potrdila o pravosodnem izpitu Masleše.

Po mnenju predsednika odbora Blaža Pavlina (NSi) lahko vsak dvom v transparentnost izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije sodnikov povzroči upad zaupanja javnosti v strokovnost in neodvisnost celotne sodne veje oblasti, zato je najpomembneje, da se vsi dvomi čim prej razčistijo.

"Povprečen državljan težko razume, da traja skoraj dva meseca, da se razjasni tako pomembno vprašanje, ali vrhovni sodnik izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije. Tako dolgo obdobje negotovosti pri razmeroma enostavni težavi odpira tudi ponovno vprašanje o ustreznosti sistemske ureditve pri reševanju tovrstnih zadev," je med drugim ocenil Pavlin.

Predstavniki opozicije so večkrat opozorili, da je seja namenjena predvsem diskreditaciji posameznih sodnikov, predvsem Masleše, ki na sejo ni bil vabljen, zato se pred očitki ne more braniti. "Edini namen te seje je diskreditacija sodstva, poseganje v načelo delitve oblasti in sojenje enemu sodniku v njegovi odsotnosti. To, kar se dogaja na današnji seji, je sramota," je bila kritična Maša Kociper iz SAB.

Tina Heferle iz LMŠ pa je opozorila, da predlagatelji seje izvajajo pritisk na sodstvo, na sodnike in na temelje pravne države v Sloveniji. "Po fiasku, ki si ga je koalicija privoščila s kazenskim zakonikom, vam ne verjamem nič več. Očitno v koaliciji, vsaj kar se tiče pravosodja, delate s figo v žepu,"je poudarila.

Del razprave je sicer potekal brez predstavnikov opozicije, saj so Kociprova, Heferletova in Meira Hot iz SD napovedale obstrukcijo seje in sejo predčasno zapustile. Sklepe je tako sprejelo sedem poslancev koalicije.

Odbora se je udeležil tudi minister za pravosodje Marjan Dikaučič. Opozoril je, da smo k spoštovanju načela pravne države zavezani vsi državljani, še posebej predstavniki in zaposleni v pravosodju. Spomnil je tudi na nekatere zakonodajne spremembe v aktualnem mandatu, ki bodo po njegovem prepričanju doprinesle k večji učinkovitosti sodstva. Pri tem je izpostavil širok nabor rešitev, ki lahko pripomorejo k bolj učinkovitemu sojenju v kazenskih primerih, spremembe zakona o upravnem postopku, ki bodo ob nespremenjenem standardu pravne varnosti omogočile pohitritev postopkov, v strokovnem usklajevanju pa je tudi paket sodniške zakonodaje, ki bo omogočil učinkovitejše delo predvsem na prvostopenjskih sodiščih.