Sodišče: prosilci za azil se lahko prosto gibljejo, ne smejo jih več zaklepati

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 23. maja na vlado naslovil poziv za zagotovitev dodatnih nastanitvenih kapacitet urada za oskrbo in integracijo migrantov za osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito.

Urad je pojasnil, da ves čas intenzivno išče nove kapacitete tako za vlagatelje namere kot za prosilce za azil, vendar pri tem največji izziv predstavlja pridobitev soglasja lokalnih skupnosti. V ta namen urad intenzivno obiskuje občine in župane.

Za namen iskanja novih kapacitet za vlagatelje namere in prosilce za mednarodno zaščito je urad objavil dva javna poziva za najem nastanitvenih objektov. Prvi je bil neuspešen, drugi pa je v zaključni fazi, so sporočili po seji vlade.

Varuh človekovih pravic je že več let opozarjal tudi na režim zapiranja prosilcev za azil v sprejemne prostore azilnega doma, ki da je protipravno. Na varuhove ugotovitve se je močno oprlo tudi upravno sodišče v sodbi, v kateri je odločilo, da država prebežnikom krši ustavno pravico do osebne svobode, je poročal današnji Dnevnik.

Sodišče je namreč med drugim obravnavalo primer osemnajstletnika iz Afganistana, ki je bil skupaj z drugimi tujci zaklenjen v sprejemne prostore azilnega doma brez pisnega obvestila o odvzemu prostosti, brez možnosti pritožbe in ne da bi mu kdo povedal, kdaj se bo to končalo. Sodišče je ugotovilo, da "so bila vrata zaklenjena, na oknih in v atriju oddelka pa so (bile) nameščene kovinske rešetke," piše v sodbi.

V uradu za oskrbo in integracijo migrantov, ki upravlja azilni dom, so za STA opozorili, da sodba obravnava posameznika, ki je izrazil namero za oddajo prošnje za mednarodno zaščito, in ne tistih, ki so že zaprosili za mednarodno zaščito. Vlagatelj namere je nameščen v sprejemnih prostorih azilnega doma, kjer ima pravico do prehrane, nujnega zdravljenja in oblačil, so dodali.

Režim njihovega bivanja v sprejemnih prostorih je urejen v dveh podzakonskih aktih. Uredba o hišnem redu azilnega doma določa, da osebe, nastanjene v sprejemnih prostorih, teh brez spremstva pristojnih oseb ne smejo zapustiti. V pravilniku o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, pa določa, da zapustitev sprejemnih prostorov pomeni, da tujec ne želi več zaščite in ga torej lahko pošljejo iz Slovenije.

Ne glede na to so v uradu zagotovili, da od septembra lani sledijo priporočilom Varuha, ki jih je izdal po obisku urada. "Vlagatelji namere se lahko prosto gibajo in niso zaprti," so odgovorili. Direktorica urada Katarina Štrukelj pa je za STA še dodatno potrdila, da vlagateljem namere ne dajo navodil, da ne smejo zapuščati sprejemnih prostorov.

Sodišče je razsodilo, da prosilcev za azil v povsem brezpravnih okoliščinah, brez podlage v pravnih aktih in brez možnosti pritožbe, ne bi smeli zapirati. Ob zapiranju je kršena ustavno zagotovljena pravica do varstva osebne svobode, je odločil tričlanski sodni senat. V obrazložitvi pa je posebej pojasnjeno, da Slovenija sploh nima sprejete ustrezne zakonodaje, ki bi bila podlaga za tovrstno zapiranje prosilcev za azil.

Sodišče je kot nerelevantno zavrnilo tudi razlago urada, da je bilo v konkretnem primeru gibanje omejeno zaradi epidemije covida-19. Varuh človekovih pravic je namreč ugotovil, da so bili ljudje v sprejemnico azilnega doma zaprti že pred epidemijo.

"Če pristojni organi menijo, da je treba v določenih primerih iskalcem azila odvzeti prostost - če bi bilo to na primer nujno zaradi varstva javnega interesa, morajo tak ukrep najprej ustrezno zakonsko urediti in ga nato skladno z zakonom tudi izvajati," so za časnik navedli pri Varuhu.

Na pojasnila notranjega ministrstva STA še čaka.

Odvetnica afganistanskega prosilca za azil je sicer za časnik povedala, da je sodišče istočasno sprejelo po vsebini enako sodbo, ki se je nanašala na primer pakistanskega prosilca za azil.