Nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja je sodišče zaradi pomoči pri zlorabi položaja obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora. Sklenili so tudi, da je družba Atka-Prima odgovorna za zlorabo položaja, zato mora plačati 50.000 evrov denarne kazni.
Sodišče pa je nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe o pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja, čeprav je tožilec Jože Kozina tudi zanjo predlagal dve leti in pol zaporne kazni. Sodišče namreč ni imelo trdnih dokazov, da bi Rosenfeldova vedela za finančno stanje Infonda Holdinga in bi se tako lahko zavedala, da s pomočjo družbi sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja Boška Šrota.
Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva so šla za poplačilo prevzema pivovarne.
Rutar je, kot navaja obtožnica, Šrotu dal na razpolago družbo Infond Holding za zlorabo položaja, podpisal pa je tudi vse posojilne pogodbe, medtem ko naj bi Rosenfeldova prenašala Šrotova navodila vodilnim v skupini, vendar pa sodišče za to ni imelo dovolj dokazov.
Predsednica sodnega senata Vladislava Lunder je ob izreku kazni poudarila, da je Infond Holding nakup delnic Pivovarne Laško realiziral s sredstvi prevzete družbe in njenih odvisnih družb, kar predstavlja nedovoljeno finančno asistenco. "Šlo je za reševanje prezadolženega Infond Holdinga in Šrotovega zasebnega prevzemnega projekta," je poudarila sodnica. V izreku je poudarila, da je Šrot predstavnikom posojilodajalcev zatrjeval, da gre za sredstva, namenjena tekočemu poslovanju, čeprav temu ni bilo tako.
Po oceni sodišča je tožilstvu v sojenju uspelo dokazati, da je Šrot zlorabil svoj položaj kot direktor družbe Atke-Prima in tudi kot predsednik uprave Pivovarne Laško, ne pa tudi kot član nadzornih svetov odvisnih družb. Prav tako je po oceni senata tožilcu uspelo dokazati namen obsojenih Šrota in Rutarja.
"Ocena senata je, da je bila zloraba položaja v obeh primerih storjena z odredbami, da se sklepajo posojilne pogodbe, tako da je družba Infond Holding na neposreden način, posredno pa preko družbe Center Naložbe, prišla do posojil," je izpostavila Lundrova. Družbi sta tako prišli do 77 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. "Posojila so bila dana v okoliščinah, v kakršnih ne bi smela biti," je pojasnila Lundrova.
Šrot sicer ni sam sklepal pogodb, vendar je na "generalen način" odredil pomoč in nadziral, ali se njegove odredbe izpolnjujejo s sklenitvijo poslov. "Senat se je ukvarjal z vprašanjem, kam umestiti dejanje, ki je imelo enormne posledice," je o določitvi kazni pojasnila predsednica senata. Pri določanju kazni po njenih besedah sicer višina koristi oz. škode ne more biti edino vodilo, zato se je sodišče obširno ukvarjalo tudi z vprašanjem, kaj se je dogajalo pred in ob samem prevzemu Pivovarne Laško, s tem pa ugotavljalo morebitni naklep obtoženih.