O obširni obrazložitvi sodbe, ki jo je nekaj mesecev sestavljala okrajna sodnica Barbara Klajnšek, je večina strokovnjakov za kazensko pravo molčala. Zadeva Patria je po besedah dr. Mateja Avblja s Fakultete za državne in evropske študije povsem razgalila sterilnost uradnega dela pravne stroke, ki se ne želi spuščati v javne razprave, čeprav so ključnega pomena za pravno državo. »Najprej niso želeli komentirati postopka, ki teče, ko je bila sodba izrečena, se je ni smelo komentirati, ker ni bila napisana, zdaj ko je napisana, pa je tudi nihče ne komentira –jaz je ne komentiram, ker sem svoje že povedal in sem od zadeve dobesedno utrujen. To je v nasprotju z javno poklicanostjo pravnikov, še posebno profesorjev prava. V družbi se ne morejo oblikovati standardi za to, kar je prav, če tega na storijo tisti, ki so k njihovemu oblikovanju poklicani,« je dejal v intervjuju za Reporter Avbelj. Zanj je sodba Klajnškove skoraj neberljiva. Avbelj je bil presenečen nad »načinom in vsebino razlogovanja sodišča, ki je daleč od dobrih praks pisanja sodb, kot jih poznam iz primerjalnopravnih analiz. Če je tak način utemeljevanja sodb običajen v slovenskem sodstvu, potem sem še večji pesimist glede usode naše pravne države«.
Pravna izmišljotina
Klemen Jaklič z univerza Harvard ves čas procesa trdi, da je primer zoper Janšo pravna izmišljotina, a ne le zaradi popolnega neujemanja neugotovljenega dejanskega stanja s povsem drugačnimi elementi dejanskega stanja, kot je opredeljeno v očitanemu kaznivem dejanju iz 269. člena kazenskega zakonika. Gre za posiljen primer tudi zaradi ravnanja, ki je v izrecnem nasprotju z neposrednimi zahtevami ustave po pravnem – nearbitrarnem – obravnavanju. Primer zoper Janšo je zanj pravno uničen, na njem je neizbrisljiv madež arbitrarnosti. »Karkoli pride iz takega procesa, ni pravo. Žrtve takega obravnavanja – nespoštovanja – prava smo predvsem vsi državljani, ki v zadevi ne bomo izvedeli resnice in ne dosegli pravice, kakršnakoli že je. Pravne institucije ste za to, da sodite po pravu in zgolj pravu. Le tako nam lahko prinašate resnico in pravico. Tega iz zavoženega procesa ne bo. Proces zoper Janšo je v pravnem smislu škandal prve kategorije. Postopka zoper Riedla in vpletene na Finskem, ki so bili akterji v zadevi, ni mogoče primerjati s slovensko zlorabo prava zoper Janšo. Drugače od omenjenih, ki to priznavajo, o njem ni enega samega dokaza, da bi se s komerkoli kdaj sploh srečal ali o tem s kom govoril oziroma za to vedel. Kdorkoli je tu noč in dan izenačil, ni odločal po pravu, temveč vsaj po neobrzdani želji, če ne čem hujšem.«
Obtožba, da je Janša sprejel obljubo, ni opisana
Profesor dr. Ivan Bele, med drugim tudi avtor komentarja h kazenskemu zakoniku, je pogovoru za Demokracijo povedal, da ga je že od začetka poročanja o procesu motilo, da se vse do izrečene obsodbe ni dalo izvedeti, kaj obdolžencu pravzaprav očitajo. To ni bilo naključno, saj obtožba, da je sprejel obljubo, ni opisana. To je potrebno, ker se sicer ne ve, kdaj, kje, kako in kaj si domnevno nezakonito storil. »Naloga tožilca je, da pove, na kakšen način je nekdo nekaj storil. In še ta neugotovljeni komunikacijski način. Ali je to storil ustno ali pisno? To moramo vedeti zato, da to lahko preverimo. V tem primeru, ki se očita Janši, ne moremo popolnoma nič preverjati. Ali je obljubo sprejel ali je ni. To je popolnoma nepreverljiva trditev. In v primeru nepreverljive trditve se ni mogoče braniti.«
Upoštevati je treba sodno prakso vrhovnega sodišča
Če je višje sodišče želelo spisati verodostojno sodbo, bi moralo upoštevati sodno prakso vrhovnega sodišča. To je že najmanj v treh primerih razsodilo, da se ne more sklicevati na neugotovljen kraj, neugotovljen čas, neugotovljen način, ker se ob takih očitkih obtoženi ne more braniti, nima pravnega varstva, zato je takšne razsodbe razveljavilo. »Na to je treba gledati enako kot na nevzdržnost obtožbe, s katero bi vam očitali prehitro vožnjo, ne da bi povedali, kdaj, kje in koliko prehitro ter kakšno vozilo ste takrat vozili,« pravi Bele. Ne zadoščajo razlage, da se je obdolženec pogovarjal ali srečeval z drugim in tako imel možnost prejeti nagrado. Dokazati bi bilo treba, kdaj, kje in kako je to možnost izkoristil.
Bele poudarja, da ni vedeževalec, vendar bi moralo višje sodišče v primeru Janeza Janše izreči oprostilno sodbo. V zadevi ni opisanega kaznivega dejanja, tožilec ni ravnal v skladu s svojimi dolžnostmi, in »sestavil tako čudno obtožbo, čeprav je vrhovno sodišče reklo, da mora biti kaznivo dejanje natančno opisano ter biti časovno in krajevno opredeljeno«. Lahko pa, razmišlja Bele, višje sodišče sodbo prve stopne razveljavi, to pa glede na to, da sedanja obtožba pri vnovičnem sojenju ne bi mogla pripeljati do obsodilne sodbe, lahko povzroči le oprostilno sodbo ali zastaranje zadeve.
Dobro pripravljena
V primerjavi z vlado in strankami koalicije, ki vse težje prenašajo drug drugega, bo SDS dobro pripravljena pričakala pravnomočno sodbo in morebitno tranzicijo po umiku dolgoletnega predsednika. SDS si je leto po padcu Janševe vlade utrdila prvenstvo na večini javnomnenjskih lestvicah. Razloga sta dva, upad podpore vladi, ki je dosegla dno s propadom nepremičninskega davka (to priložnost je izrabil tudi Zoran Janković) in pritegnitvijo volilnega telesa – ne nazadnje tudi po terenu. Janša že več mesecev nastopa na okroglih mizah in predstavlja svoje knjige. Je edini politik, ki resno »obdeluje« teren. Znotraj volivcev pomladnih strank mu kljub obremenjenosti s procesom in načete javne podobe uspeva opozoriti nase, saj njegov predhodnik Borut Pahor in naslednica Alenka Bratušek nista bila sposobna voditi vladne koalicije. Ključna figura ostaja tudi za nasprotno stran, ki mu prizna, da se »leve stranke dvajset let ukvarjajo z Janezom Janšo«. Ko ga ne bo«, upa vodja poslancev SD Matjaž Han, »pa se bodo lahko ukvarjali s programom in vizijo vodenja države, ne pa s tem, kako bi ga premagali«.
Kdo v SDS naj kandidira za mandatarja?
Prvi test SDS so evropske volitve, iz katerih bi lahko, kot kažejo napovedi, podpredsednik stranke Milan Zver izšel kot zmagovalec. Volitve bi bile po pretresu v PS lahko že v kratkem (lahko celo pred poletjem), verjetno pa jeseni skupaj z lokalnimi volitvami. Janša bi takrat po morebitni obsodilni sodbi čakal na odločitev vrhovnega ali ustavnega sodišča. Ker ta pritožba sama po sebi še ne zadrži začetka prestajanja zaporne kazni, lahko že kmalu nastane vprašanje, kdo v SDS naj kandidira za mandatarja.
Nesposobnosti levo sredinskih strank, da izvajajo odločno reformno politiko, ni treba več dokazovati. Dobre priložnosti za alternativo bo bremenila razprava, ali se za mandatarja lahko poteguje nekdo, ki je pravnomočno obsojen, čeprav lahko upravičeno upa na oprostitev zunaj rednega sodstva. Tudi to ima najbrž v mislih evropska poslanka in članica izvršilnega odbora SDS Romana Jordan, ko pravi, da si v stranki želi več pogovora o različnih možnostih za prihodnost.
Redno sodstvo in ustavno sodišče
Dolgoletna politizacija primera Patria izkrivlja demokratične preference volivcev. Dr. Klemena Jakliča skrbi obsodba vodje opozicije in prihodnost sodstva. »Ker nisem politični analitik niti ustavni pravnik samouk, vem le to, da bi bila morebitna potrditev takega brezpravnega pregona voditelja politične opozicije predvsem predzadnji žebelj v krsto rednega sodstva, ki ne bi preživelo poslednjega, ki bi nato priletel s slovenskega ali evropskega ustavnega sodišča. Bojim se, da bi takrat sledili ulica in upravičena lustracija v sodstvu.«
Janši sodijo za dejanje, ki nima znakov kaznivega dejanja. Najmanj z opustitvijo ali premalo opredeljeno določitvijo časa in kraja kaznivega dejanja (obljuba nagrade ni ustrezno opisana) je kratena tudi ustavna pravica do učinkovite obrambe. Omenjeno opozorilo ustavnega sodnika Ernesta Petriča gotovo meri na to šibko točko prvostopenjske obsodbe. Danes oziroma v teh dneh bomo videli, kakšna bo odločitev rednega sodstva. »Če v pravniškem, profesionalnem pogledu ne bo vodotesna, bo narejena huda škoda,« je opozoril nekdanji predsednik ustavnega sodišča Petrič. Na politični in mnenjski levici zaradi zadnjih odločitev ustavnega sodišča (razveljavitev nepremičninskega zakona in odloka o razpisu referenduma) že izgubljajo živce. Z vladavino ustavnih sodnikov dobivamo nič manj kot partijski komite v službi Janeza Janše.