France Tomšič je bil človek konkretnih dejanj. Ni se zadovoljil samo s kritiko, ampak je svojo besedo ter tudi življenje zastavil za to, da so delavci prvič v takratni Sloveniji in Jugoslaviji prišli do političnih pravic, je na žalni seji pred pogrebom Tomšiča dejal Janša.
Tomšič je bil po Janševi oceni tudi velik domoljub. Njegov stavek na Kongresnem trgu, da Slovenci zahtevamo, da bomo gospodar na svoji zemlji, da bomo imeli svojo mošnjo, svoj meč in svojo palico, je še leta odmeval po Sloveniji, je dejal. Takšne Tomšičeve besede so se po Janševi oceni v naslednjih mesecih in letih tudi uresničile.
Poslanec SDS France Cukjati je pred pogrebom dejal, da je bil Tomšič "zagotovo eden pronicljivih intelektualcev" kar zadeva delavskih pravic, pogojev dela v Sloveniji in potrebe po demokratizaciji takratne Slovenije. Kot tak je bil Tomšič po njegovem mnenju eden izmed stebrov slovenske pomladi.
Za predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja pa je bil pokojni "prva ptica, ki je pripeljala na slovensko nebo povsem drugačne sindikate, z drugačno vlogo, veliko bolj izrazito delavske". Tomšič je dejansko živel za demokratično Slovenijo in za drugačen sindikalizem, je dejal Rebolj.
Tomšič je umrl v četrtek v 73. letu starosti. Bil je ena osrednjih osebnosti v procesu demokratizacije, političnih in sindikalnih gibanj v drugi polovici 80. let, ki so se iztekli v demokratični prehod in osamosvojitev Slovenije. Leta 1987 je bil pobudnik in organizator litostrojske stavke, ki se ni omejila le na klasične sindikalne zahteve, pač pa je izpostavila tudi izrazito politične cilje po pluralizaciji političnega in gospodarskega sistema.
V okviru stavke je oblikoval pobudo za vzpostavitev socialdemokratske stranke, ki je bila leta 1989 ustanovljena kot Socialnodemokratska zveza Slovenije in velja za predhodnico sedanje Slovenske demokratske stranke. Bil je tudi njen prvi predsednik.
Po letu 1990 je bil eden glavnih pobudnikov pluralizacije sindikalnega gibanja in pobudnik ustanovitve sindikata Neodvisnost, postal pa je tudi njegov prvi predsednik. Od leta 1990 do 1992 je bil poslanec oz. delegat v družbenopolitičnem zboru v prvi demokratično izvoljeni skupščini. Leta 1992 je bil tudi kandidat za predsednika republike. Na vrhu politične moči se je umaknil iz aktivne politike.