Slovenski utrip: SDS v vodstvu, vlado podpira le še četrtina vprašanih

Vlade Alenke Bratušek glede na anketo ne podpira že 68,3 odstotka vprašanih, medtem ko 6,5 odstotka anketirancev na vprašanje ni znalo odgovoriti.

Med strankami bi največ anketirancev (11,1 odstotkov) volilo SDS, sledita SD s 7,7-odstotno in PS s 4,9-odstotno podporo. Za DeSUS bi se odločilo 3,4 odstotka vprašanih, za SLS pa 2,6 odstotka. NSi bi volilo 2,3 odstotka anketirancev. Pred parlamentarno DL, ki je prejela 0,8 odstotka glasov, se je prebila še izvenparlamentarna Solidarnost z dvema odstotkoma glasov. Najmanj vprašanih bi se odločilo za SNS (0,6 odstotka) in LDS (0,4).

Če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, več kot tretjina vprašanih (34,5 odstotka) ne bi volilo nobene stranke, 19,9 odstotka jih ne ve, koga bi volili, šest odstotkov vprašanih pa zagotovo ne bi šlo na volitve. Če upoštevamo samo anketirance, ki so izbrali točno določeno stranko, bi SDS volilo 30,9, SD 21,3, PS 13,5, DeSUS pa 9,5 odstotka vprašanih.

Anketirance so vprašali tudi glede stanja demokracije v Sloveniji. Približno tretjina jih je popolnoma nezadovoljna z delovanjem demokracije, več kot polovica vprašanih (54,2 odstotka) pa meni, da imamo v Sloveniji demokracijo z večjimi težavami, še dodatna dobra petina je takšnih, ki menijo, da demokracija v Sloveniji sploh ne obstaja.

Izstop Borisa Štefaneca iz PS dan pred imenovanjem za novega predsednika protikorupcijske komisije kar 75,2 odstotka anketirancev ni prepričal v njegovo politično neodvisnost na novem položaju. Glede vladnega ravnanja v zvezi z nepremičninskim davkom 46,3 odstotka vprašanih meni, da bi morala vlada uvesti določene spremembe, 39,8 odstotka pa je predlagalo njegovo popolno ukinitev.

Na vprašanje o tem, ali bi morali biti razkriti vsi slabi krediti iz preteklosti v bankah v državni lasti, je večina (78,3 odstotka) anketirancev mnenja, da morajo biti javno dostopni podatki o vseh slabih kreditih, 12,7 odstotka jih je menilo, da morajo biti razkriti samo tisti slabi krediti, ki so bili prenešeni na slabo banko, pet odstotkov pa jih je menilo, da bankam ni potrebno razkrivati nobenih podatkov o kreditih.

Udeleženci v anketi so bili tokrat tudi vprašani, ali menijo, da bi morali v državah EU prepovedati delovanje političnim strankam, ki pozivajo k raznim oblikam nestrpnosti. Temu je pritrdilo 60,2 odstotka vprašanih, skoraj tretjina pa jih je menila, da imajo tudi takšne stranke pravico obstajati.

Glede dogajanja v Ukrajini se je več kot polovica vprašanih (55,2 odstotka) postavila na stran nove ukrajinske oblasti, ker da ta varujejo suverenost in demokratičnost Ukrajine, slaba tretjina pa je podprla rusko vodstvo, ker da to ščiti interese ruske manjšine.