Revija Reporter
Slovenija

Slovenski utrip: Med strankami vodi SDS, glede datuma volitev anketiranci razdeljeni

STA

19. maj. 2014 8:06 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Anketa Slovenski utrip kaže, da bi 40,5 odstotka vprašanih raje šlo na predčasne volitve pred poletjem, 39 odstotkov pa raje šele jeseni. 12,6 odstotka vprašanih na to vprašanje ni znalo odgovoriti. V anketi so preverjali še mnenje o delu vlade, ki opravlja tekoče posle, podporo strankam in udeležbo na evropskih volitvah.

Največ vprašanih (35,8 odstotka) delo vlade Alenke Bratušek ocenjuje kot niti uspešno, niti neuspešno, 32,7 odstotka vprašanih pa kot neuspešno. Kot uspešno delo vlade ocenjuje 27,5 odstotka vprašanih. Na vprašanje o uspešnosti vlade ni znalo odgovoriti štiri odstotke vprašanih, navajajo na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki izvaja anketo.

Vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, je pokazalo, da četrtina vprašanih še ne ve, katero. 23,5 odstotka vprašanih ne bi volilo nobene stranke, sledijo tisti, ki bi volili SDS (9,7 odstotka). 7,3 odstotka vprašanih bi volilo SD, 5,1 odstotka vprašanih DeSUS, 4,9 odstotka vprašanih pa PS. SLS bi volili trije odstotki vprašanih, Solidarnost 2,8 odstotka, NSi 1,8 odstotka, DL pa 1,7 odstotka vprašanih.

Kakšno drugo stranko bi volilo 7,6 odstotka vprašanih: ti so med drugim navedli, da bi volili stranke Alenke Bratušek, Mira Cerarja, Igorja Šoltesa, demokratični socializem, levosredinske stranke, kakšno novo stranko, mlade ali TRS.

Glede napovedanih novih strank Igorja Šoltesa in Mira Cerarja je 43,9 odstotka vprašanih menilo, da gre pri njihovem ustanavljanju zgolj za staro politiko v novi preobleki, ki jo usmerjajo zakulisni centri moči. Da gre za avtentične pobude, ki so plod želje po drugačni politiki, jih je menilo 36,4 odstotka, 19,6 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da ne vedo.

Evropskih volitev se bo zagotovo udeležilo 43,7 odstotka vprašanih, 30,3 odstotka vprašanih je odgovorilo, da se jih bodo morda udeležili. Da se volitev zagotovo ne bodo udeležili, je odgovorila četrtina vprašanih.

Največ vprašanih (19 odstotkov) še ne ve, katero stranko bi volili na evropskih volitvah oz. ne bi volili nobene (18,5 odstotka). Sledijo tisti, ki bi volili SDS (11,7 odstotka) ter skupno listo NSi in SLS (8,9 odstotka). 6,1 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi volili listo SD, šest odstotkov se je opredelilo za listo Verjamem, 5,5 odstotka vprašanih bi volilo listo SNS, 4,6 odstotka vprašanih pa listo PS.

Listo Kacin-Konkretno bi volilo 4,3 odstotka vprašanih, listo Združene levice pa 3,3 odstotka vprašanih. Listo DeSUS bi volilo 2,5 odstotka vprašanih, listo Sanjska služba 2,3 odstotka vprašanih, 2,1 odstotek vprašanih pa listo Solidarnost. Po manj kot dva odstotka bi prejele liste DL, Zelenih Slovenije, Piratske stranke, lista Slovenski narod ter lista Zares.

Več kot polovica vprašanih (54,3 odstotka) jih je menilo, da Evropski parlament v EU igra pomembno vlogo. Četrtina (24,9 odstotka) pa, da igra nepomembno vlogo.

Referenduma o arhivih se slaba polovica (46 odstotkov) anketirancev zagotovo ne bo udeležila. Da se bodo referenduma zagotovo udeležili, je odgovorilo 30,6 odstotka vprašanih, da bodo morda šli na referendum, pa je povedalo 18,5 odstotka vprašanih. Da še ne vedo, jih je odgovorilo 4,9 odstotka.

Telefonsko anketo so na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici opravili na vzorcu 907 anketirancev, in sicer med 12. in 15. majem.