Kriza je vplivala na nakupovalne navade potrošnikov, saj ti kupujejo vse bolj premišljeno, je ob nedavni predstavitvi poslovanja mariborskega Europarka, največjega nakupovalnega središča v severovzhodni Sloveniji, dejal Boštjan Brantuša, ki je v okviru avstrijskega podjetja SES - Spar European Shopping Centers pristojen za poslovanje štirih slovenskih nakupovalnih središč.
V Europarku ugotavljajo, da se je vrednost povprečnega nakupa letos znižala v primerjavi s preteklimi leti. Zdaj je vreden okoli 18 evrov.
Tudi v Mercatorju že dlje časa ugotavljajo, da se kupci prilagajajo nastalim razmeram, ki so posledica zaostrenih gospodarskih razmer. Izrazita upočasnitev gospodarske rasti, nizka gospodarska aktivnost, povečanje brezposelnosti in zmanjševanje realnega dohodka gospodinjstev so se odrazili v upadanju potrošnje, spremembi njene strukture in v povečani cenovni občutljivosti in racionalnosti potrošnikov.
Večja nagnjenost k varčevanju ter stagnacija kupne moči gospodinjstev se odražajo v zmanjšanju količine nakupov ter vrednosti nakupne košarice. Negotovost potrošnikov in celoten splet vplivov iz okolja trajno vplivajo na nakupne navade v smeri bolj preudarne potrošnje, so za STA navedli v Mercatorju.
Po začetnem krčenju obsega in pogostosti svojih nakupov so kupci nato prilagodili tudi vsebino nakupov. Prednost dajejo dejanskim potrebam pred željami, s tem pa imajo prednost izdelki, ki racionalneje zadovoljujejo potrebe kupcev. Ob tem v Mercatorju še opažajo, da so se zmanjšali nakupi predvsem na področju neživil.
Nakupi so bolj premišljeni, kupci kombinirajo izdelke različnih cenovnih in kakovostnih razredov ter pozorno spremljajo akcije ugodnih nakupov. Vedno več nakupujejo z nakupovalnim lističem, zato je tudi manj impulznih, nenačrtovanih nakupov, še ugotavljajo v Mercatorju, kjer se z vrsto aktivnosti prilagajajo spremenjenim navadam potrošnikov.
Spremenjene potrošniške navade je pokazalo tudi spomladansko merjenje potrošniškega utripa v okviru raziskave Trženjski monitor, ki jo je za Društvo za marketing Slovenije izvedla družba Valicon. Raziskava, izvedena med 2. in 12. aprilom, je pokazala, da potrošniki prilagajajo nakupne navade, osvajajo nove navade, spoznavajo alternativne (cenejše) nakupne poti in ponudnike, pa tudi prerazporejajo prioritete med posameznimi izdelki in storitvami.
"Takšne spremembe omogočajo potrošniku, da se v manjši meri odreka določenim izdelkom. To pa verjetno pomeni tudi, da so se potrošniki očitno navadili živeti in trošiti v novih razmerah," navaja spomladanska raziskava, ki ji bo kmalu sledilo jesensko merjenje potrošniškega utripa.
Med skupinami izdelkov in storitev, ki so se jim potrošniki po aprilski raziskavi odrekali oz. so zmanjševali njihov nakup, je bila na prvem mestu skupina obleka in obutev, sledil je dopust, na tretjem mestu sta bili hrana in pijača.
Da so njihovi nakupi bolj načrtovani in premišljeni kot pred letom dni, je v aprilski raziskavi dejalo 73 odstotkov vprašanih, 56 odstotkov jih je dejalo, da v večji meri posegajo po cenovno ugodnih izdelkih. Povečal se je tudi delež tistih, ki so dejali, da v večji meri kot pred letom dni nakupujejo v diskontnih prodajalnah, znižal pa se je delež tistih, ki v večji meri posegajo po uveljavljenih blagovnih znamkah.
Vsak drugi potrošnik je po aprilski raziskavi Trženjski monitor dejal, da ima kartico zvestobe enega od treh največjih trgovcev v Sloveniji, le 12 odstotkov potrošnikov pa je odgovorilo, da ne poseduje nobene kartice zvestobe. Raziskava je pokazala tudi, da je dve petini potrošnikov v času raziskave v večji meri spremljata ponudbe trgovcev in ostalih prodajalcev na spletu in letakih, kot so to počeli dve leti prej.
Izrazito zmanjšanje domačega trošenja in precejšen padec investicijskega trošenja sta zaznamovala gospodarsko dogajanje v drugem letošnjem četrtletju v Sloveniji, saj se je BDP v tem obdobju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani.