Sloveniji ni uspelo, nadzor na avstrijski meji ostaja

Ukrepu je nasprotovalo pet držav, poleg Slovenije še Slovaška, Grčija, Madžarska in Poljska. Odločitev bo dokončno potrjena prihodnji teden, so povedali viri pri EU.

Predlog Evropske komisije za trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengnu, tudi na slovensko-avstrijski meji, so danes obravnavali in tudi že podprli veleposlaniki članic pri EU.

Podaljšanju je nasprotovalo pet držav: Slovenija, Slovaška, Grčija, Madžarska in Poljska. Dve članici, Bolgarija in Ciper, pa sta se vzdržali, so pojasnili viri pri EU.

Nasprotnice podaljšanja so po navedbah virov poudarile, da so se okoliščine spremenile in da ni več razlogov za ta ukrep, saj se je število nezakonitih prestopov meje bistveno zmanjšalo.

A večina je ukrep podprla. Unija ga bo dokončno potrdila prihodnji torek na zasedanju ministrov EU, pristojnih za evropske zadeve, in sicer pod točko A, torej brez razprave. Podaljšanje velja do 12. maja.

Evropska komisija je minuli teden priporočila še trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v petih schengenskih državah - Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem in Norveškem, ki pa morajo zagotoviti, da se nadzor izvaja le kot izhod v skrajni sili.

Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.

Komisija se je za trimesečno podaljšanje odločila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora. V Grčiji je še vedno veliko nezakonitih migrantov in razmere na zahodnobalkanski poti so krhke.

Poleg tega unija še ni izvedla vseh ukrepov za izboljšanje upravljanja zunanjih meja. Pri tem komisija izpostavlja začetek pomoči evropske mejne in obalne straže pri varovanju severne grške meje in postopno ponovno uveljavljanje dublinske uredbe v Grčiji.

V schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah je mogoče nadzor začasno uvesti v treh primerih. Prvi primer so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, sprva za deset dni in največ za dva meseca.

V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.

Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.

V skladu s to tretjo možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, minuli teden pa je priporočila še trimesečno podaljšanje.

Teoretično je nadzor tako še mogoče podaljšati, a v komisiji so v odziv na slovensko nasprotovanje temu ukrepu izpostavili, da nadzor v schengnu ne bo trajal večno in da po treh mesecih pričakujejo vrnitev k normalnemu delovanju.