Projektna skupina v sestavi predstavnikov članic unije, Evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB) je bila ustanovljena septembra v sklopu priprav novega naložbenega načrta. Predstavnika Slovenije sta Metod Dragonja in Martin Zdovc.
Namen naložbenega načrta je v prihodnjih treh letih spodbuditi za 315 milijard evrov investicij, zlasti zasebnih, v strateške, verodostojne in ekonomsko smiselne projekte, ki pa se trenutno ne uresničujejo zaradi finančnih, regulacijskih ali drugih ovir.
Predstavniki projektne skupine so ob predstavitvi poročila izpostavili, da projekti, ki so v sedanjem naboru, ne bodo samodejno upravičeni do financiranja v sklopu naložbenega načrta, temveč bo treba vsakega še temeljito preveriti in oceniti.
Snovalci naložbenega načrta že vseskozi poudarjajo, da nabor projektov, ki jih bodo izbirali "izkušeni strokovnjaki", nikoli ne bo dokončen, temveč bo dinamičen, torej bo mogoče dobre projekte kadar koli vključiti na seznam, slabe pa umakniti.
Projektna skupina je opredelila 2000 projektov v skupni vrednosti 1300 milijard evrov, od tega bi bilo za 500 milijard evrov projektov mogoče izvesti v prihodnjih treh letih. Objava tega nabora je prvi korak k transparentnosti v tem procesu.
Opredeljene projekte so razdelili na pet področij: 29 odstotkov investicij naj bi šlo za prometni sektor, 29 odstotkov za energetsko unijo, 18 odstotkov za znanje, inovacije in digitalno gospodarstvo, 15 odstotkov za socialno infrastrukturo ter devet odstotkov za vire in okolje.
Med projekti je 22 slovenskih v skupni investicijski vrednosti okoli devet milijard evrov, od tega naj bi jih bilo za dobri dve milijardi evrov mogoče izvesti v prihodnjih treh letih.
Slovenski seznam sicer ne vključuje regionalnih in občinskih projektov, je le okviren, nista ga potrdila ne vlada ne parlament in lahko se še spremeni, izpostavlja projektna skupina v poročilu.
Pet slovenskih projektov je s področja prometa, med njimi so drugi tir, druga cev karavanškega predora, avtocestni odseki, tretja razvojna os ter poglabljanje plovnega kanala v pristanišču v Kopru, ter pet s področja znanja in digitalne družbe, na primer za centre odličnosti in raziskovalne centre.
Poleg tega je Slovenija predlagala štiri projekte s področja gradnje energetske unije, na primer terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku, energetska učinkovitost stavb in hidroelektrarne na srednji Savi, ter štiri s področja socialne infrastrukture, na primer za informatizacijo bolnišnic.
Prav tako je Slovenija predlagala dva projekta s področja podjetništva, in sicer financiranje malih in srednjih podjetij ter vlaganja v kulturni in ustvarjalni sektor, enega okoljskega - za zmanjšanje poplavnih tveganj, in enega s področja kulturne dediščine.
Tri od teh 22 slovenskih projektov naj bi financirali z zasebnimi sredstvi, štiri v sklopu javno-zasebnih partnerstev, preostale pa z javnimi sredstvi, piše v poročilu projektne skupine.
Projekti v sklopu naložbenega načrta bodo izbrani na podlagi treh meril: dodana vrednost na ravni EU, torej njihov prispevek k uresničevanju evropskih ciljev, ekonomska vzdržnost in vrednost ter zrelost - izbrani bodo projekti, ki se lahko začnejo izvajati v prihodnjih treh letih. Pri izbiri ne bo ne nacionalnih ne sektorskih kvot.
Nabor izbranih projektov naj bi bil pripravljen do sredine prihodnjega leta, ko naj bi začel delovati evropski sklad za strateške naložbe, ki bo z 21 milijardami evrov javnih sredstev iz evropskega proračuna in EIB jamčil za verodostojnost projektov, blažil tveganja in s tem spodbujal naložbe.
Naložbeni načrt temelji na treh stebrih: vzpostavitvi novega evropskega sklada za strateške naložbe, dinamičnem naboru projektov ter zagotavljanju bolj stabilnega, poslovno prijaznega in predvidljivega regulacijskega okolja.