Slovenija po poti Španije

Kot najverjetnejši način reševanja so konec prejšnjega tedna omenjali španski model oziroma reševanje bančnega sistema (in ne celotne države oz. javnih financ!) po Evropskem mehanizmu za stabilnost (ESM), skladu s 500 milijard evrov finančnega zalogaja. Španski primer je bil prvi, v katerem je aktivno nastopil ESM. Da ne bo pomote, ESM ne izključuje prisotnosti trojke: Španija se je morala za zahteve pri pomoči ESM dogovoriti z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Evropskim bančnim organom (EBA). Tehnično pomoč je ponudil tudi Mednarodni denarni sklad (MDS). Pogoji so bili dogovorjeni s posebnim memorandumom, ki vsekakor ni nadomestil ali izbrisal obveznosti, ki jih je imela Španija do EU zaradi prekoračitve proračunskega primanjkljaja.

Finančna pomoč ESM za Španijo je bila uvedena junija 2012, sklenila pa naj bi se decembra letos. Dogovorjeni znesek predvideva možnost posojila do sto milijard evrov, ki naj bi bil izplačan v več obrokih. Pogoje za izplačila, ki jih je Evropa takrat postavila Španiji, lahko povzamemo kot model slabe banke. Najprej so morale španske banke (individualno) skozi skrbni pregled in stresni test. Ta postopek je v intervjuju za Reporter junija letos opisoval tudi Egon Zakrajšek, visoki funkcionar ameriške centralne banke FED: »Španci so najeli dve neodvisni firmi, eno ameriško in eno evropsko. Obe sta dobili dostop do vseh podatkov, ki jih je imela španska centralna banka in špansko finančno ministrstvo. Šlo je za interne podatke čisto vsakega posojila. Agenciji sta delali vsaka zase in vsaka je tudi pripravila svojo oceno. Poleg tega sta obe družbi tudi vzorčno izbrali nekaj posojil in šli na teren preverit ali hipoteka na papirju ustreza hipoteki ´v naravi´. Potem so morale španske banke izvesti oslabitve in oslabljena sredstva prenesti na zunanjo agencijo (to pri nas imenujemo slaba banka). Tretji korak je dokapitalizacija in ponovno delovanje »očiščenih« bank ter strategija za banke, ki niso sposobne preživetja.

Finančna sredstva (doslej je Španija izkoristila 41,3 milijarde evrov) je sklad ESM nakazal na posebni sklad, ki ga je španska vlada ustanovila prav za to. Hkrati Evropska komisija in drugi organi trojke nadzorujejo spoštovanje predpisov iz memoranduma. Kakšna je razlika med pomočjo trojke in mehanizma ESM? Odgovor na to vprašanje je ponudil ekonomist Jože P. Damjan v kolumni v Financah: trojka je doslej stopila v igro v trenutku, ko je bilo treba reševati državni proračun, intervencija mehanizma ESM pa je možna neposredno za bančni sektor (to bi lahko bil primer Slovenije). Neposredno reševanje bančnega sistema bi obremenilo javni dolg veliko manj, kar je ugodno za stabilnost države na mednarodnih finančnih trgih in za njeno sposobnost zadolževanja po nižjih obrestnih merah. Tako reševanje je šele v nastajanju, zato bi po pisanju Damjana Slovenija lahko potegnila kratko: neposredne transakcije iz ESM na državne banke bodo predvidoma začele veljati šele v drugi polovici leta 2014. Do takrat (to se je zgodilo pri Španiji in Cipru) bodo iz ESM sredstva nakazovali na državne sklade, to pomeni tudi obremenitev javnega dolga.