Ob razpravah o pravičnosti varčevalnega zakona (zakona o uravnoteženju javnih financ –ZUJF) so se najbolj razburjali borci NOB, katerim je zakon precej oklestil pravice, ki izhajajo iz njihove vloge v drugi svetovni vojni. ZPIZ smo zato vprašali, koliko je sploh borčevskih pokojnin in kakšne pravice uživajo kot nekdanji borci NOB. Kot so nam odgovorili, je maja 2012 pokojnino prejelo 24.399 borcev NOV, od tega 15.080 uživalcev družinskih ali vdovskih pokojnin. Med prejemniki starostne pokojnine je 3.979 moških in 3.421 žensk, med prejemniki invalidske pokojnine pa 923 moških in 996 žensk, med družinskimi ali vdovskimi pa je 14.737 pokojnin po pokojnih zavarovancih in 343 pokojnin po pokojnih zavarovankah. Status nosilca partizanske spomenice 1941 ima trenutno še 77 oseb, ki prejemajo starostno ali invalidsko pokojnino (74 starostnih in tri invalidske pokojnine).
Za borčevske pokojnine na mesec okoli 700 tisoč evrov manj
Sodelovanje v NOB ni bilo samo domoljubno, ampak tudi dobičkonosno dejanje.
Od začetka leta do konca maja 2012 je Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavljala sredstva za del ali celoten znesek pokojnine za 17.479 borcev NOV. Število borcev NOV, katerim RS zagotavlja sredstva iz proračuna, je nižje od skupnega števila prejemnikov pokojnin borcev NOV, ker za nekaj manj kot 7.000 udeležba v NOV nima nobenega vpliva na višino pokojnine. Najvišja borčevska starostna pokojnina je za maj 2012 znašala 1.856,04 evra, znesek najvišjega znižanja po ZUJF je bil torej 406,04 evra.
Povprečna borčevska starostna pokojnina je v maju 2012 znašala 806,64 evra. Po poprejšnjih podatkih je znašala obveznost državnega proračuna v prvih petih mesecih letos povprečno 2,5 milijona evrov na mesec, v juniju pa se je znižala na 1,8 milijona evrov, skupno je v šestih mesecih obveznost znašala 14,4 milijona evrov. V obdobju 2000–2011 je bilo obveznosti RS za udeležence NOB, narodne heroje in nosilce partizanske spomenice 1941 661.132.597 evrov, v letu 2011 pa 32.589.939 evrov.
Kot so še odgovorili z ZPIZ, se je borcem v skladu s prej veljavno pokojninsko zakonodajo ves čas od vstopa v NOV oziroma začetka aktivnega dela za NOV do 15. maja 1945 štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju. Pravico do starostne pokojnine so pridobili, ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe. Če so v NOV vstopili pred 9. 9. 1943 oziroma t. i. primorski borci pred 13. 10. 1943, so pravico do starostne pokojnine pridobili pod ugodnejšimi pogoji (pet let krajša pokojninska doba oziroma pet let nižja starost). Slednji so imeli tudi ugodnejšo lestvico za odmero pokojnine, in sicer na podlagi petletnega namesto desetletnega povprečja plač.
Borcem, ki so v NOV vstopili po navedenem datumu, se je lahko odmerila večja pokojnina, če je glede na dopolnjeno pokojninsko dobo znašala manj kot 85 odstotkov pokojninske osnove. Povečanje je bilo odvisno od leta vstopa v NOV, povečala pa se je največ do 85 odstotkov pokojninske osnove. Borci NOV, ki so bili nosilci partizanske spomenice 1941, so imeli pravico do pokojninskega dodatka, ki je enak razliki med pokojnino in njegovim stoodstotnim povprečnim mesečnim dohodkom v zadnjih 12 mesecih pred upokojitvijo.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven od 1. 4. 1992, borcem NOV ne omogoča več pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji oziroma njeno ugodnejšo odmero. V primeru smrti uživalca pokojnine kot borca NOV pa se družinskim članom družinska oziroma vdovska pokojnina odmeri od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti.
VEČ V TISKANI IZDAJI