Slovenija lahko do leta 2023 počrpa tri milijarde evrov iz Bruslja, vlada trdi, da ne bo pustila niti centa

Slovenija ima v finančni perspektivi 2014-2020 na voljo 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki jih lahko koristi do leta 2023. Evropska kohezijska politika se v Sloveniji izvaja s pomočjo dveh strukturnih skladov (Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj) in Kohezijskega sklada. Ti skladi so v domeni službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

"Član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb pa v svojem komentarju ob predstavitvi letnega poročila Evropskega računskega sodišča pri oceni porabe evropskih sredstev ne govori zgolj o uspešnosti države pri črpanju evropskih sredstev iz omenjenih skladov, ampak o uspešnosti črpanja evropskih sredstev na splošno - torej o črpanju sredstev tudi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, za katera skrbi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano," so sporočili iz službe vlade.

Poudarjajo, da se Jerebova ocena nanaša na leto 2018 in samo na zadnjo, končno fazo porabe evropskih sredstev - na zahteve za povračilo evropskega denarja iz bruseljske blagajne. "Zanemarja pa vse ostale faze izvajanja kohezijske politike v Sloveniji, ki so v polnem teku in bodo omogočile, da bomo evropska kohezijska sredstva počrpali v celoti," zatrjujejo v službi vlade.

Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijarde evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar je 82 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca avgusta na terenu izvajalo za 2,02 milijarde evrov oziroma 66 odstotkov programov in projektov, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 851 milijonov evrov, kar je 28 odstotkov razpoložljivih sredstev, so navedli.

Slovenija je do konca avgusta letos Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov za plačila oziroma 25 odstotkov razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta številka dvignila na omenjenih 812 milijonov evrov oziroma 26,4 odstotka.

"V SVRK ocenjujemo, da je stanje v prvih dveh fazah izvajanja (izdane odločitve o podpori in usmeritev predvidenih sredstev v programe in projekte) zadovoljivo, dodatno pa se je treba osredotočiti na fazo izplačil iz proračuna," so zapisali in dodali, da je na eni strani treba spodbuditi izvajanje posameznih projektov in programov na terenu, da bodo lahko za izvedene aktivnosti izdajali račune, na drugi pa pospešiti njihovo potrjevanje na ministrstvih.

Sporočili so še, da s posredniškimi organi skladno s časovnico intenzivno izvajajo aktivnosti, predvidene v akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki je bil sprejet konec preteklega leta.

Jereb je ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev danes v Bruslju znova opozoril na slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji, ki je konec lanskega leta porabila 24,2 odstotka sredstev. To je za peto leto izvajanja finančnega okvira razmeroma malo, zlasti v primerjavi s prejšnjim okvirom, je ocenil.