Slovenski med se pridobiva na območju Slovenije, zanj pa so značilne visoko kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 odstotka vode in manj kot 15 miligramov hidroksimetilfurfurala na kilogram.
Slovenija je dežela z bogato tradicijo čebelarstva in pridobivanja visoko kakovostnega medu. Uspešno čebelarjenje v Sloveniji je že od nekdaj temeljilo na dobrem poznavanju čebel in domiselni tehniki čebelarjenja.
Podnebnim in pašnim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja še posebej prilagodila kranjska čebela. Slovenija je izvorno območje kranjske čebele, zato je ena od posebnosti slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo.
V Sloveniji pridelan med je že od nekdaj visoko cenjen med potrošniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno živilo znanega porekla. Prav zaradi želje, da bi potrošniku ponudili visoko kakovostni med, so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu.
Pri Evropski komisiji je registriranih še 18 slovenskih proizvodov. To so ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med, mohant (vsi z zaščiteno označbo porekla); prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta (vsi z zaščiteno geografsko označbo); belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo).