Podpora vladi je po podatkih zadnjega Politbarometra padla na 20 odstotkov in tako dosegla najnižjo vrednost doslej, hkrati pa 70 odstotkov vprašanih vlade ne podpira, kar je največ doslej. Največ glasov med političnimi strankami bi dobila SDS z 12 odstotki pred SD s sedmimi, pri tem pa se skoraj polovica vprašanih volitev ne bi udeležila.
Snovalci Politbarometra pri izmerjeni podpori vladi opozarjajo, da je naraščanje deleža nepodpore modelsko enak pojav opredeljevanju do vlade Janeza Janše v zadnjih dveh letih njegovega mandata, vendar zadnji meritvi nakazujeta odmik od modela "z zaostreno kritičnostjo".Ob tem se 51 odstotkov vprašanih zavzema za nadaljnje odgovornejše delo vlade do konca mandata, 18 odstotkov je mnenja, da bi moral premier Borut Pahor odstopiti, 25 odstotkov pa terja razpust DZ in razpis predčasnih volitev.
Parlamentarnih volitev se v tem trenutku ne bi udeležilo kar 46 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov pa ne ve, koga bi volilo. Največ anketirancev bi sicer volilo SDS, ki pa je z decembrskih 15 zdrsnila na 12 odstotkov. Na drugo mesto bi se uvrstili Socialni demokrati s sedmimi odstotki (decembra osem odstotkov), sledita DeSUS in SLS s po tremi ter LDS, NSi in SNS vsaka z odstotkom podpore.
Anketirance so povprašali tudi o njihovi podpori zamisli o zamenjavi predsednikov in vodstev parlamentarnih strank, pri čemer je težnja po zamenjavi najizrazitejša pri strankah Zares in LDS, pa tudi SD in SDS.
Kar 88 odstotkov vprašanih je mnenja, da so strukturne reforme v naši državi potrebne, nasprotno pa jih meni le pet odstotkov. Kljub temu bi na morebitnem referendumu o predlagani pokojninski reformi zanjo glasovalo le 32 odstotkov vprašanih, 38 odstotkov pa proti njej.
Ocena dela osrednjih državnih ustanov - vlade, njenega predsednika, DZ in predsednika republike - ostaja na nizki ravni. Pozitivna nihanja je sicer opaziti pri prvih treh, negativen premik pa je viden pri predsedniku države. Ta kljub temu ohranja najvišjo oceno (3,14) med obravnavanimi institucijami. Sledita mu predsednik vlade (2,16) in DZ (2,13), najnižje ocene pa je deležna vlada (2,05).
Anketiranci najbolj zaupajo gasilcem, najmanj pa političnim strankam, vladi, premieru, DZ, Cerkvi in duhovščini ter sodiščem. Med opazovanimi ustanovami tokratna anketa le pri vojski, evru, medijih, ustavnem sodišču in EU ne beleži značilnega upada zaupanja.
Sicer pa so sodelujoči večinoma srečni (54 odstotkov) ter zmerno ali zelo zadovoljni z življenjem (55 odstotkov). Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 63 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih pa tretjina. Zato pa je narasel delež zelo zaskrbljenih glede izgube delovnega mesta - teh je kar petina.
V nasprotju s temi podatki pa ostaja visoko, 82-odstotno zadovoljstvo s stanjem demokracije.
Telefonska raziskava Politbarometer je potekala med 21. in 23 marcem, v njej pa je sodelovalo 926 anketirancev.