Slovenci smo največ turističnih bonov zapravili na Obali, v Kranjski Gori in Bohinju

Skupno je do bona upravičenih 2,08 milijona prebivalcev Slovenije, skupna vrednost bonov pa je 356,9 milijona evrov. Vsak polnoleten prebivalec je od države prejel bon v vrednosti 200 evrov, mladoletnim pa pripada 50 evrov.

Podatki Fursa kažejo, da je bilo doslej v celoti ali delno unovčenih 17,6 odstotka bonov in porabljene nekaj manj kot 14 odstotkov njihove vrednosti.

V Piranu je bilo do 9. avgusta unovčenih 63.899 turističnih bonov, s tem vladnim ukrepom pomoči turizmu po epidemiji covida-19 se je v to občino steklo 9,9 milijona evrov. Tudi sicer so obalne občine pritegnile veliko interesa oddiha željnih Slovencev: v Izoli je bilo unovčenih 18.042 bonov v vrednosti 2,8 milijona evrov, v Kopru 12.272 bonov v vrednosti 1,7 milijona evrov in v Ankaranu 11.357 bonov v vrednosti 1,6 milijona evrov.

V skladu s pričakovanji so veliko pozornosti deležna tudi alpska turistična središča. V Kranjski gori je bilo tako unovčenih 25.413 turističnih bonov, skupno vrednih 3,4 milijona evrov. V Bohinju so jih upravičenci unovčili 21.497 v vrednosti 2,8 milijona evrov in na Bledu 12.248 v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov.

Za dopustnike je pričakovano zanimiv tudi Bovec, kjer je Furs naštel 12.607 unovčenih bonov v vrednosti 1,5 milijona evrov. V Občini Tolmin je bilo unovčenih 6077 bonov v vrednosti 656.700 evrov.

Nenazadnje pa so polne tudi slovenske termalne destinacije, je moč razbrati iz podatkov. Tako so v brežiški občini prebivalci Slovenije unovčili 18.318 bonov v vrednosti 2,6 milijona evrov. Moravske Toplice so pritegnile obiskovalce z 18.131 boni, zapravili so jih za 2,7 milijona evrov. Ponudniki v Občini Podčetrtek so zaenkrat prejeli nekaj manj kot dva milijona evrov iz 13.790 bonov, v Občini Zreče 1,1 milijona evrov iz 7913 bonov, v Občini Laško 1,1 milijona evrov iz 6960 bonov in v Občini Rogaška Slatina 636.200 evrov iz 4139 bonov.

V ljubljanski mestni občini je bilo unovčenih 3245 turističnih bonov v vrednosti 396.800 evrov, v mariborski 2266 bonov v vrednosti 296.200 bonov, v Občini Postojna pa 1184 bonov, vrednih 128.000 evrov.

Podatki potrjujejo opažanja Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS). "Po podatkih naših večjih članov je zasedenost kapacitet v letošnji poletni sezoni zelo različna med posameznimi destinacijami. Najbolj so z obiskom zadovoljni na Obali, saj so kapacitete praktično polne. Sledijo termalne destinacije in alpski kraji, največji izpad v primerjavi z lanskim letom pa je v mestih in tudi igralniških destinacijah. Ponekod povprečna mesečna zasedenost komaj presega 10 odstotkov," je za STA pojasnil prvi mož TGZS Fedja Pobegajlo.

Glede na povečanje obiska preko unovčevanja turističnih bonov med gosti pričakovano prednjačijo domači gostje - njihov povprečni delež po destinacijah v juliju in avgustu znaša med 70 in 75 odstotkov.

"Vse navedeno ... kaže na klasične motive večine gostov - počitnice na morju, v termah in hribih. Kljub privlačni in pravočasni kampanji Slovenske turistične organizacije so gostje, ki raziskujejo slovenske pokrajine, v manjšini," ob tem dodaja Pobegajlo. Povprečna zasedenost zmogljivosti za lansko poletno sezono zaostaja približno za tretjino.

Pobegajlo poudarja, da je ukrep uvedbe turističnih bonov v veliki meri pomagal turističnim družbam pri zagotavljanju višje zasedenosti kapacitet, a ponavlja, da so med destinacijami in posledično družbami precejšnje razlike. "Poleg tega določeni segmenti turizma, kot so turistične agencije, prevozniki, igralništvo, gostinstvo, aktivnosti na prostem, rent a car in podobno, niso bili deležni unovčevanja bonov," je poudaril.

Po podatkih TGZS je zunajpenzionska poraba nižja od pričakovane, "preseneča pa nas tudi dokaj nizek delež unovčenih bonov", je dodal Pobegajlo. Zato je po oceni zbornice smiselno podaljšati možnost unovčevanja bonov do naslednje pomladi ter sprejeti dodatne ukrepe za pomoč turističnemu gospodarstvu.

Pobegajlo se je v odgovoru na vprašanje dotaknil še nekaterih primerov slovenske turistične ponudbe, ki so zaradi neustreznosti (polomljeno pohištvo, umazane brisače ipd.) v zadnjih tednih odmevali v javnosti, zlasti na spletnih družbenih omrežjih. "Po našem mnenju je eno izmed osnovnih vodil slovenskega turizma kakovost storitev, zato menimo, da ji morajo vsi ponudniki posvečati veliko pozornost. Verjamemo pa, da gre pri vaši omembi za posamične primere ter da je velika večina gostov zadovoljna s storitvami," je še dodal.