Ocena temelji na podlagi podatkov o trgovinski menjavi med državama v letu 2013. Glede na to, da je Slovenija lani v Rusijo izvozila za dobro milijardo evrov blaga, bi torej sankcije lahko izvoz zmanjšale za dober milijon evrov.

Da gospodarske sankcije proti Rusiji ne bodo imele večjega vpliva na slovenska podjetja na MZZ ocenjujejo na podlagi dejstva, da so omejevalni ukrepi EU usmerjeni predvsem na področja, na katerih Slovenija ne beleži znatne trgovinske menjave z Rusijo.

Članice EU so se namreč v torek dogovorile o svežnju gospodarskih sankcij, ki vključujejo omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor izvzet.

Omenjeni ukrepi bodo predvidoma objavljeni v četrtek v uradnem listu EU, sankcije pa naj bi nato začele veljati dan kasneje, torej v petek.

Kot poudarjajo na MZZ, se je EU za zaostritev sankcij proti Rusiji odločila, ker so razmere v vzhodni Ukrajini - tudi v luči okoliščin sestrelitve potniškega letala malezijske letalske družbe - nevzdržne.

"Z novimi ukrepi EU stopnjuje pritisk na Rusijo z namenom, da slednja spremeni svojo držo, aktivno vpliva na separatistične skupine v vzhodni Ukrajini ter preneha z dobavljanjem vojaških sredstev in sil preko rusko-ukrajinske meje," so za STA poudarili na ministrstvu.

Opozorili pa so, "da se lahko v primeru izpolnitve pričakovanj EU in mednarodne skupnosti s strani Rusije spremenijo tudi odločitve EU". Revizija sankcijskih ukrepov na ravni EU je predvidena čez tri mesece, so pojasnili.

"Slovenija kot članica EU podpira krepitev ukrepov, ob tem pa zagovarja stališče, da je potrebno upoštevati postopen proces in načelo reverzibilnosti ter ohranjati nadaljnji dialog med EU in njenimi članicami ter Rusijo," so še poudarili na zunanjem ministrstvu.