Slovence pitajo z zelenjavo za v smeti

Na naš trg prihaja uvožena zelenjava najnižjega kakovostnega razreda. Lepa, sijoča, spolirana, nezdrava. Slovenci kupujemo z očmi, ne z okusom. To je bil glavni očitek prodajalke domače zelenjave na ljubljanski tržnici. Prav tako slabo oznako je dal Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, češ da smo pri osnovnih živilih škandalozno nezahtevni, zato ni nenavadno, da na naš trg prihaja uvožena hrana, tudi zelenjava, najnižjega kakovostnega razreda.

Pravzaprav je smešno, kako so Slovenci veseli, ko najdejo živilo, recimo česen, po najnižji možni ceni, na drugi strani pa denar razmetavajo za slabe razvade, kupujejo strojčke, ki ne delajo, in plačujejo za bencin, čeprav bi lahko kdaj šli kam tudi peš ali s kolesom. In potem tarnamo, da ni denarja. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da imamo Slovenci premalo ohranitvenega nagona, kar se nam bo še zelo maščevalo.

Uvožena zelenjava
Že ptički čivkajo, da k nam uvožena zelenjava prihaja kot drugorazredna. Prav to je za glasilo Kamniški občan povedal tudi direktor Farme Ihan Marko Višnar, ko je beseda tekla o izjemno nizkih cenah hrane pri nas. Mimogrede, meso, sadje in zelenjava so menda v povprečju pri nas še vedno cenejši od povprečja EU. A medtem ko na evropskem trgu države s posebnimi ukrepi spodbujajo tako imenovani prehranski nacionalizem ali protekcionizem, naš trg preplavlja tuje blago.

Kakšno zelenjavo torej dobimo v slovenskih diskontih oziroma trgovinah? Lepo, pravi soseda. Že res. V Lidlu recimo se zelenjava kar sveti, kot da jo je nekdo polakiral. Tam ne najdete niti ene zelenjave slovenskega izvora, ker je taka pač njihova poslovna politika. Glavna solata iz Italije po ceni 1,22 za kilogram. Na spletni strani pod sadje in zelenjava pravijo takole: … Od proizvodnje do prodaje blaga, ki vam ga ponujamo v naših trgovinah, strogo pazimo, da so na naših policah le sveži izdelki najboljše kakovosti. To vam zagotavljamo! ...

Zelo znana je njihova pakirana tribarvna paprika, ki na videz bolj spominja na igračo kot na hrano. Tako je namreč lepa, prihaja pa iz Nizozemske. Za 1,69 evra dobite tri velike paprike. Od kod uvažajo zelenjavo? Italija, Španija, Kitajska, Nemčija, Avstrija … Na njihovi spletni strani piše tudi, da njihova živila nadzirata dve neodvisni organizaciji, nemška Stiftung Warentest in Ökotest.

Veriga Hoffer ima že več slovenske zelenjave in sadja, kar pač zdaj lahko dobiš. Jabolka recimo. Hruške in slive prihajajo iz Južnoafriške republike. Mlada čebula je iz Italije, pa ta nesrečni česen s Kitajskega, ki ga pakira Agri Konda GmbH iz Celovca. Zanimivo se mi je zdelo, da je imela vsa zelenjava oznako prve kategorije.

Delo inšpektorjev
Bi lahko generalno rekli, da je uvožena zelenjava manj kakovostna od doma pridelane? Težko, ker inšpekcijske službe vzorcev ne pregledujejo glede na izvor. Pri opravljanju nadzora inšpekcija za kakovost živil opravi inšpekcijski pregled prodajnega mesta glede kakovosti in označevanja sadja in zelenjave. Pri tem pregledajo blago na prodajnem mestu in ne upoštevajo tega, od kod prihaja. Običajno je na prodajnem mestu blago različnega izvora, podatkov o tem pa ne zbirajo.

A delni vtis le dobimo iz njihovega sporočila. »V letu 2010 je IRSKGH odvzel 1118 vzorcev živil in kmetijskih pridelkov rastlinskega izvora zaradi ostankov pesticidov, težkih kovin in drugih onesnaževal. V trinajstih primerih je bila ugotovljena presežena dovoljena mejna vrednost ostankov pesticidov, v treh primerih pa so bila ta živila nevarna za zdravje otrok. V dveh primerih sta bila to vzorca redkvic in kumar iz Italije, v enem primeru pa solata z območja Novega mesta. Vsekakor pa na podlagi večletnih rezultatov monitoringa ugotavljamo, da je slovenska zelenjava varna in kontrolirana. Slovenija je glede na število odvzetih vzorcev na 100.000 prebivalcev (63) na tretjem mestu držav članic, takoj za Ciprom in Liechtensteinom,« so zapisali sodelavci službe za stike z javnostjo.

VEČ V TISKANI IZDAJI