Med prioritetami je Kraljič izpostavil sanacijo bank, zatem pa naštel še strukturne reforme - pokojninsko, trga dela, zdravstveno. Nato potrebujemo konkretne ukrepe za pospeševanje konkurenčnosti in gospodarske rasti ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest, je dejal.
Glede konkurenčnosti je dejal, da gre za zelo kompleksen pojem, ki ga dosedanje vlade tudi še niso povsem zapopadle. "Politikom ni jasno, kaj morajo narediti na ravni države, kaj na ravni regij in sektorjev - kjer se je tudi zelo malo naredilo -, kako je treba podpreti naša podjetja. Potrebujemo 60.000 novih delovnih mest. Brez konkurenčnosti jih ne bo," je opozoril.
Ključni problem naše države se je po njegovih besedah začel že pod Janezom Drnovškom. Vstop v območje evra in zvezo Nato je označil za velika dosežka, a potem smo se ustavili, saj nismo vedeli, kako naprej. Nismo si znali zastaviti naslednjih ciljev - konkurenčnosti in strukturnih reform, potrebnih za trajno uspešnost v globalnem gospodarstvu, je dejal. Plavali smo s tokom evropskega in svetovnega gospodarstva.
Ustanovitev holdinga za upravljanje državnega premoženja ni nujna, čeprav se mu zdi pomemben. Nujna je samo sanacija bank, ki pa jih je mogoče sanirati tudi brez holdinga, je ocenil Kraljič, ki je presenečen, da še do danes ni videl številke, koliko denarja sploh potrebujemo za sanacijo treh največjih bank.
Spomnil je, da je slovenskim podjetjem doslej pogosto pomagala SID banka, ki pa jo želi vlada preleviti iz razvojne banke v sanacijsko. "Potem bomo še to banko spravili na slabo pot. To je ena od stvari, na katero moramo paziti," je bil kritičen.
Kraljič, do letošnje pomladi član nadzornega sveta SID banke, ne ve, zakaj je vlada čez noč zamenjala nadzorni svet. "Spet političen kadrovski cunami, ki ne obeta nič dobrega," je dejal.
Ob tem je ocenil, da je s stališča tujih finančnih trgov postala Slovenija zelo nezanesljiv partner. Pri nas nihče ne ve, kdo pije in kdo plača. Ko se vlade menjajo, se naenkrat menjajo še nadzorni sveti in vodstva v državnih podjetjih. Vse to se mu zdi zelo nezadovoljivo. Še tisti vlagatelji, ki so prišli k nam, so doživeli zelo čudno obravnavo. Ob tem je kot primer navedel KBC, ki ji je Ropova vlada obljubila povečanje deleža v NLB nad 50 odstotkov, Janša in Bajuk pa sta jo želela nagnati iz NLB.
Sploh pa Sloveniji manjka jasen koncept, ki bo trajen in se ne bo menjal z vsako vlado, je nadaljeval. Gospodarstvo potrebuje kontinuiteto in kompetence, tega pa dosedanje vlade po njegovih besedah niso zagotavljale, sploh pa ne v podjetjih v državni lasti. Enako so grešile vse dosedanje vlade, leve in desne. Končni rezultat pa je, da naša konkurenčnost in boniteta padata, je strnil.
Kritičen je tudi do slovenske politične kulture. "Takšne vulgarnosti in takšnega cinizma, kot ga imajo slovenski politiki eden do drugega, v tujini še nisem doživel. Seveda so tam tudi nasprotja. Ampak Francozi uporabljajo floret, naši pa macole. Če so levi ali desni politiki, žaljivi so," je Kraljič še dejal v pogovoru za Večer.